Jedro

Čeprav je eden od možnih pogojev tudi, da imajo etažni lastniki premoženje, na katerega je mogoče poseči z izvršbo, pa je vendarle treba upoštevati, da je ta pogoj v zakonu naveden le primeroma, in da ne gre za nujen in potreben pogoj. Pomembno merilo predstavlja tudi dejstvo trajnosti in trdnosti skupnosti, saj je vezana na etažno lastnino. Dokler je nepremičnina razdeljena na etažno lastnino, obstaja skupnost solastnikov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v točki I izreka spremeni tako, da se ugodi predlogu predlagateljice in se etažnim lastnikom stavbe na naslovu P. (identifikacijska številka stavbe: ...) v tem nepravdnem postopku prizna lastnost stranke.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je zavrnilo predlagateljičin predlog, da se etažnim lastnikom na naslovu P. (identifikacijska številka stavbe: ...) prizna lastnost stranke v tem nepravdnem postopku (točka I. izreka). Predlagateljico je pozvalo, da predlog ustrezno dopolni oziroma popravi (točka II. izreka), in jo opozorilo na posledice, če v postavljenem roku pozivu sodišča na dopolnitev oziroma popravo ne bo sledila.

2. Zoper odločitev o zavrnitvi predloga za priznanje lastnosti stranke v tem nepravdnem postopku (I. točka izreka) vlaga pritožbo predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da etažnim lastnikom stavbe ID znak ... podeli sposobnost biti stranka v postopku; podrejeno pa, da pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Opozarja na različno sodno prakso glede priznavanja lastnosti stranke v tovrstnih zadevah in izpostavlja dejstvo, da se prvo sodišče ni opredelilo do obstoječe sodne prakse, teorije in okoliščin primera. Izpostavlja, da ji je bila naložena poprava predloga z dne 28. 2. 2015 z opozorilom, da bo predlog zavržen, če ne bo ravnala v skladu s pozivom. Glede tega (točka II in III izreka) nima možnosti pritožbe in je zato tudi ne vlaga, meni pa, da je sodišče s sprejemom takšne odločitve ravnalo preuranjeno. Predlog bo tako morala popraviti ne glede na dejstvo, da vlaga predmetno pritožbo. Opozarja, da prvo sodišče ne razlikuje med institutoma ius standi in iudicio ter pojmom udeleženca postopka. Razumevanje instituta ius standi in iudico je napačno. Prvo sodišče na eni strani trdi, da morajo biti vsi etažni lastniki stranka postopka, na drugi strani pa ravno institut, ki to omogoča, zavrne, zato je v izdanem sklepu podano notranje protislovje. Izrek nasprotuje samemu sebi, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Etažni lastniki nikoli niso nujni, ampak enotni sosporniki, zato je še manj razlogov za sprejem odločitve, da se morajo poimensko navesti vsi etažni lastniki. Meni, da za razlago določbe 26. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi(1) ni nobene razumne utemeljitve. Tretjega odstavka 26. člena ZVETL ni mogoče razlagati tako, da morajo biti vse tam navedene osebe – kar vključuje tudi vse zemljiškoknjižne lastnike stavbe – vedno in v vsakem primeru formalne udeleženke postopka. Opozarja na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z ugotovitvijo o domnevno nasprotujočih si interesih udeležencev. Prvo sodišče sploh ne pojasni, kako je to dejstvo ugotovilo. Tudi z uporabo sklepanja po običajnem morda interesi udeležencev niso takšni, kot jih opisuje sodišče prve stopnje. Dejstvo, da upravnik stavbe ni vpisan v register upravnikov pri upravni enoti, še ne pomeni, da stavba upravnika nima. Vpis upravnika v register upravnikov ni konstitutivne, marveč zgolj evidenčne narave. Izpostavlja, da ima stavba upravnika, saj ima 22 posameznih delov, upravnik stavbe pa je gospodarska družba S. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagateljica je vložila predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi št. ... Predlagateljica je po svoji statusni obliki občina, podlago za predlog pa predstavlja določba 5. alineje drugega odstavka 30. člena ZVETL. Nasprotni udeleženci so zemljiškoknjižni lastniki posameznih delov stavbe, h katerim se določa pripadajoče zemljišče, njihovo označitev pa je predlagateljica podlaga glede na določbo tretjega odstavka 76. člena ZPP, ki se uporablja v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku.(2) Sodišče lahko z učinkom za konkretni primer prizna lastnost stranke tudi tistim oblikam združevanja, ki sicer nimajo sposobnosti biti stranka po prvem in drugem odstavku 76. člena ZPP, če ugotovi, da določena oblika združevanja izpolnjuje glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka. Čeprav je eden od možnih pogojev tudi, da imajo etažni lastniki premoženje, na katerega je mogoče poseči z izvršbo, pa je vendarle treba upoštevati, da je ta pogoj v zakonu naveden le primeroma, in da ne gre za nujen in potreben pogoj. Pomembno merilo predstavlja tudi dejstvo trajnosti in trdnosti skupnosti, saj je vezana na etažno lastnino. Dokler je nepremičnina razdeljena na etažno lastnino, obstaja skupnost solastnikov. Etažni lastniki so člani solastninske skupnosti in ta skupnost, čeprav bi etažni lastniki tako želeli, ne more razpasti. Nastane z dnem nastanka etažne lastnine in preneha s prenehanjem etažne lastnine. Če posamezna oseba ni več član skupnosti, ker preneha njeno lastništvo posameznega dela stavbe, to ne pomeni tudi razpada skupnosti. Njeno mesto samodejno prevzame nov član skupnosti – nov lastnik posameznega dela stavbe. Za priznanje statusa stranke govori tudi dejstvo, da je mogoče določiti njeno identiteto. Skupnost etažnih lastnikov ni vpisana v register in nima vnaprej določenega identifikacijskega znaka, se jo pa da natančno opisati in jo je mogoče jasno in nedvoumno ločiti od drugih takih ali podobnih skupnosti.(3)

5. Utemeljeni so pritožbeni očitki, da je skupnostim etažnih lastnikov sodna praksa že večkrat podelila lastnost stranke v postopku. Izhajati je treba iz namena določb ZVETL, ki gredo v smeri hitrejšega urejanja postopkov glede stavb, zgrajenih pred 1. 1. 2003. Udeležencem postopka naj bi se omogočilo čim enostavnejšo in hitrejšo ureditev nepremičninskih evidenc, tako glede dejanske etažne lastnine kot glede zemljišč, ki so zunajknjižno postala last lastnikov stavb, pa to v zemljiški knjigi še ni evidentirano. Zakon naj bi poenostavil reševanje omenjenih situacij, še posebej zato, ker je treba računati z velikim številom udeležencev v postopku. Vse to pa govori v prid odločitvi, da se etažnim lastnikom posamezne stavbe podeli lastnost stranke v konkretnem postopku. Nenazadnje takšno rešitev vsebuje tudi nov predlog Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, po katerem naj bi se že na ravni zakona skupnosti etažnih lastnikov podelil status stranke v postopku, ki bi jo zastopal upravnik, posamični etažni lastniki, ki želijo sami aktivno sodelovati v postopku, pa bi imeli možnost samostojne udeležbe, in bi v postopku nastopali poleg skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov (predlog 4. člena).

6. Vse to pa so okoliščine, ki pritožbeno sodišče utrjujejo v prepričanju utemeljenosti pritožbe, zato ji je ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je skupnosti etažnih lastnikov stavbe ID znak 1577-1004 na naslovu Podgorska ulica 2, Kočevje priznalo lastnost stranke v konkretnem nepravdnem postopku (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 45/2008, v nadaljevanju: ZVETL Op. št. (2): Ur. l. SRS, št. 10/1986- s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZNP.

Op. št. (3): Primerjaj dr. Napotnik, A.: Je skupnost etažnih lastnikov lahko stranka v postopku, Pravosodni bilten, št. 2, letnik XXXVI, Ljubljana, 2015.