Jedro

Zlorabo je mogoče očitati le, če se oseba zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna. Zloraba procesnih pravic je namreč najhujša oblika nevestnega uveljavljanja procesnih pravic.

Kadar gre za očitek zlorabe procesne pravice, mora sodišče ustrezno obrazložiti, kako se izraža škodovalni namen oziroma kaj je tisto, zaradi katerega se sicer dopustno postopanje spremeni v zlorabo pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep se razveljavi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pooblaščenca tožeče stranke kaznovalo z denarno kaznijo 500 EUR.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožil pooblaščenec iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je pooblaščenca tožeče stranke kaznovalo z nosilnim razlogom, da je z vložitvijo predloga za prenos pristojnosti poskusil izsiliti preložitev naroka, ki ga je sodišče razpisalo za 27. 5. 2025. S tem naj bi zlorabil pravice, ki mu jih daje Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 67. členu. Da gre za zlorabo pravic, po zaključku sodišča prve stopnje kaže dejstvo, da po tem, ko je sodišče narok preložilo iz drugih razlogov in tožečo stranko po pooblaščencu pozvalo na dopolnitev predloga, stranka tega ni storila. Prav tako na zlorabo kaže dejstvo, da je predlog za prenos pristojnosti očitno neutemeljen.

5.Pritožnik odločitev sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da z nobenim dejanjem ni imel namena škodovati komurkoli niti ni bilo njegovo ravnanje v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Pojasnil je, da je prošnjo za preložitev naroka utemeljil s tem, da je imel na ta dan predhodno že razpisano obravnavo, kjer je bilo predvideno zaslišanje strank, na isti dan pa je imel tudi kolektivni delovni spor. Vse zadeve so bile razpisane že prej, s tem da stranke na substitute niso pristale. Za svoje navedbe je predložil tudi dokazila o obravnavah. Ker je sodišče prve stopnje njegovo prošnjo zavrnilo, je ponovno prosil za preložitev naroka in med drugim pojasnil, da je bil od 4. 2. 2025 do 10. 3. 2025 zaradi urgentne hospitalizacije in operacije bolniško odsoten, v pisarni je bila situacija "hektična" in prošnja za preložitev nenamerno ni bila podana že pred tem. Sodišče prve stopnje tudi po tem pojasnilu naroka ni preložilo, čeprav je pooblaščenec izrecno izpostavil, da bo štel, da se z nepreložitvijo stranki namerno onemogoča zastopanje s pomočjo odvetnika. To po prepričanju tožeče stranke krni objektivni videz nepristranskosti sodišča, zato je bil vložen predlog za prenos pristojnosti. Predlog ni bil podan zato, da bi sodišče narok preložilo, saj tega ni storilo niti po tem, ko je bil predlog za prenos pristojnosti že vložen. Pritožnik še pojasnjuje, da je bil zaradi več razpisanih obravnav na isti dan v stiski, substituta ni bilo mogoče angažirati, sodišče pa kljub objektivnim oviram naroka ni hotelo preložiti. O zlorabi pravic tako ni mogoče govoriti, prav tako ne, da bi naj bil predlog za prenos pristojnosti neutemeljen, zato naj ne bi bil dopolnjen z vložitvijo vloge v fizični obliki. O utemeljenosti prenosa pristojnosti lahko odloča le Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ne pa sodišče prve stopnje.

6.V prvem odstavku 11. člena ZPP je določeno, da si mora sodišče prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Če stranke, intervenienti, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene z zakonom (drugi odstavek 11. člena ZPP).

7.Določba drugega odstavka 11. člena ZPP zlorabo procesnih pravic definira z generalno klavzulo, in sicer kot uporabo pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Zlorabo je mogoče očitati le, če se oseba zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna. Zloraba procesnih pravic je namreč najhujša oblika nevestnega uveljavljanja procesnih pravic.

8.Kadar gre za očitek zlorabe procesne pravice, mora sodišče ustrezno obrazložiti, kako se izraža škodovalni namen oziroma kaj je tisto, zaradi katerega se sicer dopustno postopanje spremeni v zlorabo pravice.

9.V obravnavanem primeru bi bilo zato treba pooblaščencu tožeče stranke dokazati namen, da je s predlogom za preložitev naroka štiri dni pred razpisanim narokom in nato z vložitvijo predloga za prenos pristojnosti hotel le zavlačevati s postopkom oziroma sodišče prisiliti, da spremeni svojo odločitev. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer navedlo, da je pooblaščenec tožeče stranke poskušal z vložitvijo predloga za prenos pristojnosti izsiliti preložitev naroka. Vendar to samo po sebi ne zadošča za očitek, da je za dosego tega cilja zlorabljal procesne pravice, saj je zloraba procesnih pravic najhujša oblika nevestnega uveljavljanja teh pravic. Pooblaščenec tožeče stranke je razumno pojasnil, da sodišče prve stopnje niti po podrobnejšem pojasnilu v zvezi s prošnjo za preložitev naroka tega ni storilo, čeprav je izrecno izpostavil, da bo štel, da se z nepreložitvijo naroka stranki namerno onemogoča zastopanje s pomočjo odvetnika, to pa po njenem prepričanju krni objektivni videz nepristranskosti sodišča. Odločitev o tem, ali bo narok preložilo ali ne, je stvar sodišča; stranke in njihovi pooblaščenci na to odločitev ne morejo vplivati, še najmanj z ravnanjem, kakršnega sodišče prve stopnje očita pooblaščencu tožeče stranke (iz podatkov v spisu izhaja, da sodišče prve stopnje kljub vloženemu predlogu za prenos pristojnosti naroka ni preklicalo).

10.Na zlorabo pravic ne kaže niti dejstvo, da po tem, ko je sodišče narok preložilo iz drugih razlogov in tožečo stranko pozvalo na dopolnitev predloga, slednja tega ni storila. V tem delu pritožba utemeljeno opozarja, da ni stvar sodišča prve stopnje, da ocenjuje utemeljenost ali neutemeljenost takšnega predloga (sodišče prve stopnje je navedlo, da je predlog za prenos pristojnosti "očitno neutemeljen"). Drži sicer, da predlog za prenos pristojnosti ni primerno sredstvo, s katerim bi stranka dosegla ugoditev predlogu za predložitev naroka. Vendar je očitek sodišča prve stopnje, da gre za poskus izsiljevanja, preoster, še zlasti, ker je pooblaščenec sodišču dodatno pojasnil osebne okoliščine, zaradi katerih je po stališču iz izpodbijanega sklepa prepozno (le štiri dni pred narokom) predlagal njegovo preložitev. Predvsem pa v tej zadevi ni dokazan namen pooblaščenca tožeče stranke, da bi hotel sodišče prisiliti, da spremeni svojo odločitev. Po presoji višjega sodišča nobena od okoliščin, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, ne kaže na takšen namen in s tem posledično na zlorabo pravic.

11.Glede na navedeno niso podani utemeljeni razlogi za kaznovanje pooblaščenca tožeče stranke, ker naj bi ta zlorabil svoje pravice. Zato je višje sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Primerjaj J. Zobec v: L. Ude, A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS in GV založba, Ljubljana 2005, str. 102.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 11

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.