Jedro

Ena od pravnih posledic vpisa pripojitve je po tretjem odstavku 591. člena ZGD-1 tudi prenehanje prevzete družbe, zato mora registrsko sodišče hkrati z odločitvijo o vpisu pripojitve po drugem odstavku 20. člena ZSReg po uradni dolžnosti odločiti tudi o izbrisu prevzetih družb iz sodnega registra. To pomeni, da je datum vpisa pripojitve enak datumu izbrisa privzetih družb iz sodnega registra.

Izrek

I. Pritožbi se zavržeta.

II. Pritožnik N., d.o.o., in subjekt vpisa E., d.d., sama nosita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče pri subjektu vpisa E, d.d., kot prevzemni družbi vpisalo pripojitev prevzetih družb H., d.o.o., I., d.o.o., in N., d.o.o., po pogodbi o pripojitvi z dne 6.9.2011 in odločilo, da prevzete družbe zaradi izvedbe pripojitve prenehajo.

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožili družbi Ž., d.o.o., kot upnik subjekta vpisa E., d.d., Ljubljana in B., d.d., kot upnik prevzete družbe I., d.o.o.. Prvi pritožnik je predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga za vpis pripojitve, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Drugi pritožnik pa je predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga za vpis pripojitve, podrejeno z zavrženjem tega predloga oziroma podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Subjekt vpisa je na obe pritožbi odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe prvega pritožnika in zavrženje pritožbe drugega pritožnika oziroma zavrnitev njegove pritožbe.

4. Pritožbi nista dovoljeni.

5. Predpostavka za dopustnost pritožbe je verjetno izkazan pravni interes za pritožbo (tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg ter prvim odstavkom 36. člena ZSReg). Ta se odraža v možnosti, da bo ugoditev pritožbi pomenila za pritožnika določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. 6. Oba pritožnika očitno menita, da je s pritožbo mogoče doseči bodisi pravnomočno odločitev o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga za vpis pripojitve, s tem pa vzpostavitev prejšnjega, pred izdajo izpodbijanega sklepa, obstoječega registrskega stanja, bodisi vsaj začasno vzpostavitev prejšnjega registrskega stanja z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa in vrnitvijo zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje.

7. Nobenega od teh učinkov pa s pritožbo pritožnika ne moreta doseči zaradi materialnopravnih določb ZGD-1, ki urejajo postopek pripojitve in pravnih učinkov vpisa pripojitve v sodni register. Pravne posledice pripojitve, določene v tretjem odstavku 591. člena ZGD-1 nastopijo že z dnem vpisa pripojitve v sodni register. Vpis pripojitve ima torej konstitutivni učinek in pritožba zoper sklep o vpisu pripojitve ni pravno sredstvo s suspenzivnim učinkom, ko bi pravne posledice pripojitve nastopile šele s pravnomočnostjo sklepa o vpisu pripojitve. ZGD-1 v primeru materailnega statusnega preoblikovanja, kot je pripojitev, v 598. členu namreč izrecno določa, da po vpisu pripojitve v register morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena ZGD-1. 8. Ena od pravnih posledic vpisa pripojitve je po tretjem odstavku 591. člena ZGD-1, tudi prenehanje prevzete družbe, zato mora registrsko sodišče hkrati z odločitvijo o vpisu pripojitve po drugem odstavku 20. člena ZSReg po uradni dolžnosti odločiti tudi o izbrisu prevzetih družb iz sodnega registra. To pomeni, da je datum vpisa pripojitve enak datumu izbrisa privzetih družb iz sodnega registra. Po podatkih sodnega registra so bile vse pri pripojitvi udeležene prevzete družbe iz sodnega registra izbrisane dne 17.10.2011 in so torej s tem dnem prenehale obstajati. Ponovna vzpostavitev pravne osebnosti družbe pa ni mogoča (primerjaj odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-280/06, Up-715/06, Up-729/06).

9. Ob povedanem se izkaže, da prav zaradi kompleksnosti pravnih posledic vpisa pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena ZGD-1 (na premoženjskem, organizacijskem, članskem področju) vrnitev v prejšnje registrsko stanje, kakršno je bilo pred izdajo izpodbijanega sklepa, ni več mogoče. Ker učinkov pritožbe, kot jih želita pritožnika, v tem pritožbenem postopku ni mogoče doseči, jima je zato treba odreči pravni interes za pritožbo. Pritožbeno sodišče ju je zato kot nedopustni zavrglo (1. točka 39. člena ZSReg), ne da bi ju meritorno obravnavalo.

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 18. člena ZSReg, po katerem vsak udeleženec v registrskem postopku plača svoje stroške.