Jedro

Pritožnica nima prav, da je mogoče pobotati le likvidno terjatev, to je terjatev, ki je v celoti nesporna in določena. Takšna je pravzaprav le terjatev, ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo. To pa ni namen zakona, ki pogoja likvidnosti za pobotanje ne omenja (311. člen OZ). Pobotanje ni mogoče, če terjatev ne obstaja. Če pa je terjatev sporna, dolžnik prevzame tveganje posledic neobstoja terjatve in s tem pobotanja. Čim se uveljavlja (pravdno ali predpravdno) pobotanje v pravdi, mora sodišče ugotoviti, ali sporna terjatev obstoji. Če se izkaže, da terjatev obstoji, sledi zaključek, da je tudi do pobotanja prišlo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0003 Ig 2004/04542, z dne 26. 8. 2004 tudi v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Obenem je tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 418,17 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožeča stranka je zoper sodbo vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagala spremembo sodbe v njeno korist, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica nima prav, da je mogoče pobotati le likvidno terjatev, to je terjatev, ki je v celoti nesporna in določena. Takšna je pravzaprav le terjatev, ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo. To pa ni namen zakona, ki pogoja likvidnosti za pobotanje ne omenja (primerjaj 311. člen Obligacijskega zakonika, OZ). Pobotanje ni mogoče, če terjatev ne obstaja. Če pa je terjatev sporna, dolžnik prevzame tveganje posledic neobstoja terjatve in s tem pobotanja. Čim se uveljavlja (pravdno ali predpravdno) pobotanje v pravdi, mora sodišče ugotoviti, ali sporna terjatev obstoji. Če se izkaže, da terjatev obstoji, sledi zaključek, da je tudi do pobotanja prišlo. Tako je bilo tudi v tem primeru.

Pritrditi je potrebno pritožbi, da o v pobot uveljavljani terjatvi v zadevi Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Pg 279/2004, ni bilo meritorno odločeno in da torej tožena stranka ne razpolaga s pravnomočnim pravnim naslovom. Je pa iz obrazložitve tako prvostopnega kot tudi drugostopnega sodišča v Kopru razvidno, da je sodišče v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožene stranke (tam tožeče stranke) na plačilo surovin, ki jih je dobavila tožeči stranki (tam toženi stranki), pri čemer je tožena stranka od terjatve že sama odštela razliko obračunanega rabata po 6. členu Pogodbe o poslovnem sodelovanju. Prav terjatev iz rabata pa je predmet te pravde. Tožeča stranka namreč uveljavlja od tožene stranke dogovorjeni rabat, in sicer razliko med že obračunanim zneskom 4.114.271,86 SIT in skupno dogovorjenim zneskom 8.000.000,00 SIT, kar predstavlja vtoževani znesek 3.885.728,14 SIT. Tožena stranka uveljavlja predpravdno pobotanje in navaja, da je ta znesek pobotala tako, da ga je odštela od skupnega dolga tožeče stranke napram toženi stranki za dobavljeno blago po pogodbi o poslovnem sodelovanju (za dobavo druge in tretje surovine). Tožena stranka je v pravdi Pg 279/2004 pred Okrožnim sodiščem v Kopru na plačilo teh dobav v celoti uspela. Sodišče je v zadevi Pg 279/2004 v celoti pritrdilo toženi stranki oziroma njenemu izračunu dolga, ki ga je opravila tako, da je znesek rabata 3.885.728,14 SIT odštela od svoje terjatve. Glede na to, da je terjatev tožene stranke za dobavljeno blago v celoti pravnomočno ugotovljena v zadevi Pg 279/2004, tožeča stranka pa obračunu niti v tej pravdi ni specificirano ugovarjala, sodišče ni našlo razloga, da obračunu tožene stranke ne bi sledilo, tudi kar se tiče rabata. Tožeča stranka bi se pobotu lahko uspešno uprla le, če bi izkazala, da znesek rabata 3.885.728,14 SIT ni bil odštet od terjatve za dobavljeno blago ali da ni bil pravilno upoštevan. Tega pa tožeča stranka sploh ni trdila, zato s pavšalnimi ugovori napram v pobot uveljavljani terjatvi ne more uspeti.

Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljeno. Ker niso podani niti tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

Izrek o stroških temelji na določilu 1. odstavka 154. člena in 1. odstavka 165. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške.