Jedro

Za vprašanje razrešitve prodekana članice univerze zaradi poteka habilitacije (izvolitve) v pedagoški naziv docent ZViS nima posebnih določb, razen določila 8. alineje 1. odstavka 23. člena, po katerem rektor opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze.

Določbe Statuta UM urejajo samo roke za učinkovit potek posameznih dejanj v postopku ponovne izvolitve, ne pa možnosti podaljšanja izvolitvene dobe za pedagoški naziv (docent) mimo odločbe o izvolitvi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim aktom je tožena stranka na podlagi določila 3. in 8. točke 1. odstavka 23. člena Zakona o visokem šolstvu (ZViS-UPB3, Uradni list RS, št. 119/2006 s spremembami in dopolnitvami do vključno št. 64/2008), 5. točke 1. odstavka 299. člena in 337. člena Statuta Univerze v Mariboru (Statut UM-UPB6, Uradni list RS, št. 90/2008, sprem. in dopol. Obvestila UM, št. XXVII-2-2009) ter sklepa Senata Fakultete za ... z dne 8. 5. 2009, izdala ugotovitveni sklep, da se A.A. predčasno razreši s funkcije prodekanice za mednarodno sodelovanje Fakultete za ... Univerze v Mariboru, z dnem 12. 5. 2009 in da z dnem razrešitve s funkcije prodekanice za mednarodno sodelovanje razrešeni prodekanici prenehajo vsa pooblastila in odgovornosti. V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da je bila tožnica s sklepom rektorja št. S450/2007-521 MV z dne 25. 10. 2007 imenovana za prodekanico za mednarodno sodelovanje Fakultete za ... Univerze v Mariboru in sicer za obdobje od 26. 10. 2007 do 25. 10. 2011. Tožnici je dne 12. 5. 2009 potekla izvolitev v naziv docentke za področje uporabnega jezikoslovja. V skladu s 1. odstavkom 337. člena Statuta Univerze v Mariboru so prodekani lahko predčasno razrešeni iz razlogov, ki so v Statutu navedeni za razrešitev rektorja oziroma prorektorjev. Skladno s 5. točko 1. odstavka 299. člena v povezavi s 1. odstavkom 337. člena Statuta Univerze v Mariboru je prodekan predčasno razrešen, če izgubi naziv ali mu preneha delovno razmerje na univerzi. Na podlagi 2. odstavka 337. člena Statuta Univerze v Mariboru o razrešitvi prodekanov odloča rektor univerze. Iz izpisa sklepa Senata Fakultete za ... z dne 8. 5. 2009 izhaja, da se Senat Fakultete za ... strinja s predlogom dekana o razrešitvi A.A. s funkcije prodekanice za mednarodno sodelovanje. V skladu s tem je dekan Fakultete za ..., B.B., dne 11. 5. 2009 posredoval rektorju Univerze v Mariboru predlog za razrešitev A.A. s funkcije prodekanice za mednarodno sodelovanje Fakultete za ... Univerze v Mariboru. Skladno z navedenim, je bilo potrebno razrešiti A.A. s funkcije prodekanice za mednarodno sodelovanje Fakultete za ... Univerze v Mariboru, z dnem 12. 5. 2009, zaradi poteka izvolitve v naziv docentke.

Tožnica vlaga tožbo zaradi odprave izpodbijane odločbe – ugotovitvenega sklepa rektorja Univerze v Mariboru št. S 168/2009-527JG z dne 12. 5. 2009. V tožbi pravi, da je bila izpodbijana odločba izdana iz razloga, ker naj bi tožnici potekla izvolitev v naziv docentke in sicer z dnem 12. 5. 2009. Navedeno dejstvo pa ni resnično. Odločba Univerze v Mariboru, Senata Fakultete za ... št. 11/382-09 z dne 10. 4. 2009, s katero je bilo odločeno, da se tožnica ne izvoli ponovno v naziv docentke za področje uporabnega jezikoslovja v varstvoslovju, je bila namreč kot nezakonita odpravljena. To izhaja iz odločbe in sklepa Senata Univerze v Mariboru, št. O 34/2009-524 JR z dne 19. 5. 2009. S to odločbo je bilo ugodeno tožničini pritožbi, odpravljena odločba Senata Fakultete za ... št. 11/382-09 z dne 10. 4. 2009 ter zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponoven postopek. Upoštevajoč zgoraj navedeno dejansko stanje, tožnici izvolitev v naziv docentke še ni pretekla, zato razlogi iz 5. točke 1. odstavka 299. člena v povezavi s 1. odstavkom 337. člena Statuta Univerze v Mariboru niso podani. Tožnica je pravočasno dne 10. 11. 2008 na Fakulteto za ... Univerze v Mariboru podala vlogo za ponovno izvolitev v naziv docenta, kar je razvidno iz obrazložitve priložene odločbe št. 11/382-09 z dne 10. 4. 2009 (1. odstavek obrazložitve). O tej vlogi kateri vse do danes še ni bilo pravno veljavno odločeno, saj je bila odločitev organa prve stopnje razveljavljena in mu zadeva vrnjena v ponovno odločanje. Nezakonita odločba o neizvolitvi v naziv docenta ne more predstavljati veljavne podlage za predčasno razrešitev tožnice s funkcije prodekanice za mednarodno sodelovanje Fakultete za ... Univerze v Mariboru in za odvzem njenih pooblastil in odgovornosti, ki izhajajo iz te funkcije. Predlaga odpravo ugotovitvenega sklepa rektorja Univerze v Mariboru, št. S 168/2009-527JG z dne 12. 5. 2009 in zahteva povrnitev stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na določila 337. in 5. točko 299. člena Statuta UM. Glede na določbe Statuta UM, rektor, prorektor, dekan in prodekan svoje funkcije ne morejo opravljati, če niso izvoljeni v naziv. Prav tako je nesporno pravno dejstvo, da se je tožnici z dnem 11. 5. 2009 iztekla veljavna izvolitev v naziv docentke, kar izhaja iz tožničine odločbe o izvolitvi v naziv docentke, št. I-22/1-03/101 z dne 12. 5. 2004. Po datumu 11. 5. 2009 tožnica delodajalcu – to je Univerzi v Mariboru, Fakulteti za ... – ni predložila nobene odločbe, iz katere bi izhajalo, da si je tožnica pridobila veljavno izvolitev v naziv tudi za obdobje po 11. 5. 2009. Bistveno za ta postopek je, da je tožnici potekla habilitacija in da je zato posledično prenehala izpolnjevati pogoje za opravljanje funkcije prodekana. Po veljavni sodni praksi in po običajni pravni logiki je s prenehanjem pogoja izvolitve v naziv, prenehala tudi pravica opravljanja funkcije. Takšno je tudi stališče Vrhovnega sodišča RS v primerih, ko gre za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Ob tem bi tožena stranka posebej opozorila na sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 198/2007 z dne 21. 10. 2008, v katerem je sodna praksa zavzela stališče, da ob izostanku ustreznih določb v Statutu UM in nepodaljšanem dovoljenju za opravljanje pedagoškega dela po 11. 5. 2009 ni odločilno ali je bil postopek za ponovno izvolitev v naziv docentke že dokončan ali ne. Vrhovno sodišče RS je tudi pojasnilo, da tožnica od datuma, ko ji je potekla izvolitev v naziv, ni več izpolnjevala pogojev za opravljanje dela in zaradi tega ni mogla več izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti. Vložitev kakršnekoli vloge za izvolitev v naziv pri presoji izpolnjevanja pogojev za izvolitev v naziv ne igra nobene pravno relevantne vloge. Tožena stranka naslovnemu sodišču predlaga, da zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke kot neutemeljen, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Obrazložitev k prvi točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po določilu 2. odstavka 71. člena ZUS-1 sodišču ni treba ponavljati razlogov za odločitev in lahko sledi utemeljitvi izpodbijanega akta, če sodišče ugotovi, da je izpodbijani akt utemeljen. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in glede na tožbeni ugovor dodaja naslednje: Po določilu 2. odstavka 58. člena Ustave so državne univerze avtonomne, način njihovega financiranja pa ureja zakon; Zakon o visokem šolstvu (ZVis-UPB3, Uradni list RS, št. 119/2006, 64/2008) sicer ureja tudi druga vprašanja, kot pa zgolj financiranje univerze, in tudi zaradi varstva človekovih pravic tudi ni mogoče določila 58. člena Ustave interpretirati tako, da je državna univerza povsem avtonomna z izjemo področja financiranja. Vendar pa za vprašanje razrešitve prodekana članice univerze ZVis zaradi poteka habilitacije (izvolitve) v pedagoški naziv docent nima posebnih določb, razen določila 8. alineje 1. odstavka 23. člena ZVis, po katerem rektor opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze. Tako niti ZVis niti Statut UM nimata določbe, po kateri bi v primeru pravočasne vložitve predloga za ponovno izvolitev v naziv docent, ta naziv lahko trajal dlje kot 5 let (56. člen ZVis); tudi določilo 57. člena ZVis namreč glede postopka za izvolitev visokošolskih učiteljev napotuje na statut visokošolskega zavoda, Statut UM pa nima določbe, ki bi govorila v prid argumentu tožeče stranke (1. odstavek 185., 190., 191., 193., 195., 196., 197., 199., 200. člen Statuta UM). Navedene določbe Statuta UM urejajo samo roke za učinkovit potek posameznih dejanj v postopku ponovne izvolitve, ne pa možnost podaljšanja izvolitvene dobe za pedagoški naziv (docent) mimo odločbe o izvolitvi. Zato je tožena stranka imela podlago za izdajo izpodbijanega akta v izrecni določbi 5. točke 1. odstavka 299. člena Statuta UM v zvezi z določbo 1. odstavka 337. člena Statuta UM, po kateri se prodekan razreši, če je izgubil pedagoški naziv. Izguba naziva v času izdaje izpodbijanega akta (dne 12. 5. 2009) pa med strankama ni sporno vprašanje. Upoštevajoč tudi načelo avtonomije univerze tu ni nikakršnega prostora za morebitno drugačno interpretacijo Statuta UM, kot to poskuša uveljaviti tožeča stranka. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).

Obrazložitev k drugi točki izreka: V odgovoru na tožbo je tožena stranka zahtevala povrnitev stroškov postopka, v tožbi pa je tožeča stranka zahtevala povrnitev stroškov postopka. Po določilu 4. odstavka 25. člena ZUS-1, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Na tej podlagi je sodišče v drugi točki izreka odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.