Jedro

Ker podružnica nima statusa pravne osebe, ne more biti pravdna stranka. Samo matično (tuje) podjetje, če v pravnem prometu podružnica nastopa v njegovem imenu in za njegov račun, je lahko nosilec pravic in obveznosti ter kot tako stranka v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba prve stopnje se razveljavi in se tožba zavrže. Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki stroške vsega postopka v znesku 5.688,96 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude, to je od 16. dne dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo II Pg 153/2011 z dne 3. 9. 2012 izreklo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki znesek 80.215,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od (5) posameznih (delnih) zneskov za čas od navedenih dni njihove zapadlosti dalje do plačila in ji v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v znesku 4.669,12 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti dalje do plačila, pod izvršbo.

Tožena stranka (označena kot: A. B. G., A. B. ..., ... W. b. S., A.) s 13. 12. 2012 pravočasno vloženo pritožbo izpodbija sodbo prve stopnje v celoti iz vseh (treh) pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma da izpodbijano sodbo prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožeči stranki pa naloži, da ji povrne vse do tedaj nastale stroške postopka, vključno s pritožbenimi stroški, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka od vročitve sodne odločbe dalje, pod izvršbo.

Tožena stranka je priglasila v stroškovniku specificirane stroške pritožbe.

Tožeča stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožbi je bilo ugoditi.

Ker je nedvomno podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz enajste točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), se pritožbeno sodišče z uveljavljenimi pritožbenimi razlogi tožene stranke (prvi odstavek 338. člena ZPP), ni ukvarjalo.

Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka (80. člen ZPP).

Pravdna stranka je lahko vsaka fizična in pravna oseba (prvi odstavek 76. člena ZPP).

V (9. 2. 2011 vloženi) tožbi je tožeča stranka kot toženo stranko navedla: “A. B. G., S., P. C., M. c. ..., C.”. Na ugovor tožene stranke o pomanjkanju njene pasivne legitimacije v (16. 1. 2012 vloženi) prvi pripravljalni vlogi (“PASIVNA LEGITIMACIJA oz. NEPRISTOJNOST SODIŠČA Tožena stranka najprej ugovarja pasivno legitimacijo, saj je tožeča stranka v tožbi, opredelila kot toženo stranko podružnico tuje pravne osebe, ki pa ni samostojen pravni subjekt in nima samostojne poslovne sposobnosti, ter je zaradi tega v skladu z določili ZPP nesposobna biti stranka. V skladu z določili ZPP bo moralo naslovno sodišče tožečo stranko pozvati na odpravo navedene pomanjkljivosti in po morebitni pravilni označitvi tožene stranke, nato tožbo v prevodu vročiti družbi A. B. G., S., A. in ne na naslov podružnice M. c. ..., C..” (tretja točka)) pa je tožeča stranka (na poziv sodišča prve stopnje s sklepu II Pg 153/2011 z dne 18. 1. 2012, da “... v roku 15 dni vloži pripravljalno vlogo, v kateri se bo izrekla o navedbah nasprotne stranke v prvi pripravljalni vlogi z dne 17. 1. 2012.”) v (9. 2. 2012 vloženi) pripravljalni vlogi (med drugim) popravila tožbo tako, da “... pravilno opredeljuje toženo stranko, katere pravilna označba (se) glasi: A. M. B. G., A. B. ..., 5. W. B. S., A..”(četrta točka).

Ker je tožeča stranka na cit. ugovor tožene stranke o pomanjkanju njene pasivne legitimacije sama (sicer nepravilno) popravila tožbo, sodišču prve stopnje ni bilo (več) treba ravnati po prvem in tretjem odstavku 81. člena ZPP.

Tožena stranka je v (13. 2. 2012 vloženi) drugi pripravljalni vlogi, v kateri je odgovorila na navedbe tožeče stranke v njeni (9. 2. 2012 vloženi) pripravljalni vlogi, ponovno ugovarjala pomanjkanje svoje pasivne legitimacije (“PASIVNA LEGITIMACIJA oz. NEPRISTOJNOST SODIŠČA Tožena stranka je že v svojih dosedanjih sodnih pisanjih ugovarjala pasivno legitimacijo, saj je tožeča stranka v tožbi, opredelila kot toženo stranko podružnico tuje pravne osebe, ki pa ni samostojen pravni subjekt in nima samostojne poslovne sposobnosti, ter je zaradi tega v skladu z določili ZPP nesposobna biti stranka. Naslovno sodišče je prvi narok za glavno obravnavo razpisalo za dne 16. 2. 2012. Ker tožeča stranka doslej še ni ustrezno navedla naziva tožene stranke, je pooblaščenec tožene stranke v predmetni zadevi mnenja, da sodišče ne more izpeljati naroka za glavno obravnavo do odprave navedene procesne pomanjkljivosti (v skladu z 80. členom ZPP), saj se narok ne more opravljati z “neobstoječo” pravno osebo kot toženo stranko. V skladu z določili ZPP bo moralo naslovno sodišče tožečo stranko pozvati na odpravo navedene pomanjkljivosti in po morebitni pravilni označitvi tožene stranke, nato tožbo v prevodu vročiti družbi A. B. G., S., A. in ne na naslov podružnice M. c. ..., C., ter toženo stranko pozvati za postavitev pooblaščenca za vročanje pisanj v R. S..”(šesta točka)).

Pritožbeno sodišče pri tem pripominja, da je (bil) ugovor tožene stranke o pomanjkanju njene pasivne legitimacije utemeljen. Drugi odstavek 31. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. ZGD-1 prav tako ne daje podružnicam tujega podjetja lastnosti pravne osebe (676.-683. člen ZGD-1). Po prvem odstavku 679. člena ZGD-1 podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. Podružnica zato ne nastopa samostojno v svojem imenu in za svoj račun, temveč tuje podjetje preko nje kot organizacijske enote opravlja pridobitno dejavnost. Ker podružnica nima statusa pravne osebe, ne more biti pravdna stranka (prvi odstavek 76. člena ZPP). Samo matično (tuje) podjetje, če v pravnem prometu podružnica nastopa v njegovem imenu in za njegov račun, je lahko nosilec pravic in obveznosti ter kot tako stranka v pravdnem postopku.

Čeprav se je tožena stranka v nekaj nadaljnjih vlogah (vloženih 26. 3. 2012, 24. 4. 2012, 7. 5. 2012, 16. 5. 2012 in 12. 6. 2012) označila kot: “A. B. G., A. B. ..., ... W. b. S., A.”, in je pooblaščenec tožeče stranke na glavni obravnavi z dne 16. 2. 2012 “... v izogib kasnejšim zapletom v zvezi z nazivom oz. pravno subjektiviteto tožene stranke soglaša(l), da sodišče tožbo vroča tudi toženi stranki A. B. G. z nazivom in sedežem kot ga je označila v svoji pripravljalni vlogi z dne 9. 2. 2012 in bo poskrbela tudi za ustrezni prevod tožbe in prilog, tako da bo sodišče lahko tožbo vročalo v A. v nemškem jeziku.”, je tožeča stranka do konca postopka na prvi stopnji vztrajala pri označbi tožene stranke, kot jo je navedla v (9. 2. 2012 vloženi) pripravljalni vlogi.

Toda (tudi) takšna označba tožene stranke ni pravilna. Navedena firma (tuje) matične družbe ni (pravilna) firma, s katero ta posluje v pravnem prometu in s katero je vpisana v registru države, ki ji pripada. Pritožbeno sodišče je namreč po vpogledu v Evropski poslovni register ugotovilo, da družba s takšno firmo, kot jo je v cit. vlogi navedla tožeča stranka, ne obstoji. Zato pa tudi ne more biti pravdna stranka (v tem pravdnem postopku). Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da bi tožeča stranka morala vedeti, da tuje podjetje ni vpisano v sodni register v R. S. oziroma v ePRS pri A., temveč v register države, ki ji pripada. V poslovni register A. oziroma v sodni register R. S. je v skladu z navedenimi določbami ZGD-1 vpisana le podružnica tujega podjetja, s podatki, ki jih določata ZGD-1 in Zakon o sodnem registru. V omenjenem registru navedena firma ustanovitelja – tujega podjetja (“A. M. B. G., A. B. ..., ... W. B. S., A.”) pa je firma, s katero je to podjetje poslovalo ob vpisu podružnice v sodni register R Slovenije. Podatki o tujem – matičnem podjetju v imenu in za račun katerega nastopa podružnica, in ki odgovarja za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice (683. člen ZGD-1), so torej razvidni iz sodnega in poslovnega registra, v katerem je vpisana podružnica (glej zgodovinski izpis iz sodnega/poslovnega registra (za obdobje od 01. 02. 2008 dalje) za podružnico (B 4)). Prav na podlagi teh podatkov pa bi tožeča stranka morala pravilno označiti toženo stranko s firmo, kot je vpisana v register države, ki ji pripada. Pravilna označba tožene stranke je namreč naloga oziroma obveznost tožeče stranke.

Ker se je po povedanem obravnavanega pravdnega postopka udeleževal kot tožena stranka nekdo oziroma tisti, ki ne more biti pravdna stranka, je bila v njem prekršena določba enajste točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo prve stopnje razveljaviti in tožbo zavreči (tretji odstavek 354. člena ZPP).

Po prvem odstavku 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP in ob upoštevanju Zakona o odvetniški tarifi ter Zakona o sodnih taksah mora tožena stranka povrniti tožeči stranki stroške vsega postopka v znesku 5.688,96 EUR. Ti stroški so: nagradi (odvetniku) za postopek na prvi stopnji (v znesku 1.089,40 EUR) in za narok (v znesku 1.005,60 EUR (ne pa 1.089,40 EUR)), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (v znesku 20,00 EUR (ne pa 50,00 EUR)), nagrada (odvetniku) za postopek z rednim pravnim sredstvom (sestavo pritožbe (v znesku 1.340,80 EUR)) ter pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (v znesku 20,00 EUR (ne pa 50,00 EUR)), vse povečano za 20 % davek na dodano vrednost (v znesku 695,16 EUR), ter sodna taksa za pritožbo (v znesku 1.518,00 EUR). Od priznanih stroškov gredo toženi stranki za primer zamude tudi zahtevane zamudne obresti (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča R Slovenije z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja I/2006, sedma stran)).