Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbo petega odstavka 20.a člena ZIZ, ko je navedlo, da priporočeno pošiljanje pošte ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema oziroma da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico, ker da bi s tem lahko upniku odvzeli pravno varstvo v primeru, ko se dolžnik izogiba prejemu poštne pošiljke in pričakuje, da ne bo prišlo do posledic zaradi kršitev pogodbenih določil, praviloma neplačila obveznosti. V sodni praksi je bilo oblikovano stališče, da je namen določbe petega odstavka 20.a člena ZIZ, čeprav je v njem predvideno, da se pisna izjava vroča priporočeno po pošti, da upnik pridobi dokaz o vročitvi, ali pa (v primerih izogibanja vročitvi) vsaj dokaz o poskušani vročitvi, tudi če do dejanske vročitve ni prišlo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom: A., d. o. o., B. 68, C., matična številka: ..., davčna številka: ... (I. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo D. D. (II. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Vodenje insolvenčnih postopkov, D. D., s.p., matična številka: ... (III. točka izreka). Predlog dolžnika, da se z odločanjem počaka en mesec, je zavrnilo (IV. točka izreka).

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog za začetek stečajnega postopka nad njim zavrne.

3. Predlagateljica postopka, upnica SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana, je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na predlog upnice SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (upnica), začelo stečajni postopek nad dolžnikom, ker je ugotovilo, da je verjetnost upničine terjatve izkazana, prav tako okoliščina, da dolžnik z njenim plačilom zamuja več kot dva meseca ter da dolžnik dejstev glede insolventnosti, ki jo je upnica izkazovala na domnevi iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ni niti zanikal. 6. Pritožnik trdi: da je v celoti napačno in nezakonito stališče izpodbijanega sklepa, da naj bi se domnevni odstop od Kreditne pogodbe št. 00 (kreditna pogodba), s katero mu je upnica odobrila kredit v znesku 150.000,00 EUR, štel za vročenega dolžniku ter da naj bi upnica s tem, ko dolžnik pošiljke s povratnico ni dvignil, pridobila dokaz o neuspelem poskusu vročitve; da je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno štelo, da priporočeno pošiljanje upničinega odstopa ne zahteva tudi nujnega osebnega prevzema oziroma da bi bilo upnici odvzeto pravno varstvo v primeru, ko se dolžnik izogiba prejemu pošiljke; da navedeno ne vključuje fikcije v primeru, ko je upnica po lastni neskrbnosti pošiljko poslala priporočeno le s povratnico, kar naj bi pomenilo, da se je pisanje zaradi odsotnosti dolžnika vrnilo na naslov upnice, dolžnik pa ni imel nikakršne možnosti, da se seznani z vsebino domnevnega upničinega pisanja; da je fikcija vročitve smiselna le v primeru, če bi se imel dolžnik potem, ko naj ne bi prevzel sporne pošiljke, sploh možnost seznaniti z njeno vsebino, česar v konkretnem primeru nesporno ni imel; da je napačen in protispisen zaključek sodišča, da naj bi obstoj terjatve in zamuda izhajali iz predlogu priložene dokumentacije ter da naj bi bilo ob izostanku pravno relevantnih navedb zaslišanje direktorja nepotrebno, saj je dolžnik v ugovoru konkretizirano navajal, da predlagateljica domnevno terjatev izkazuje praktično le s kartico prometa po predmetni kreditni pogodbi, ki pa je interni dokument in kot takšen povsem neverodostojen ter predvsem da domnevna kartica prometa ni niti podpisana s strani odgovorne osebe predlagateljice, do česar se sodišče prve stopnje naj ne bi opredelilo in ni konkretizirano pojasnilo, na podlagi katerega od teh dokumentov se je prepričalo o obstoju dolžnikovega dolga ali domnevni zamudi s plačili; da kreditna pogodba vsebuje lahko le znesek odobrenega posojila, ne pa tudi znesek dejansko črpanega posojila, ki ga upnica v postopku ni izkazala, sodišče pa ji je povsem brez obrazložitve sledilo; da navedena kartica prometa izkazuje kvečjemu, kako naj bi upnica zapirala obveznosti, ne izkazuje pa tudi dejanskih zneskov plačil dolžnika; da sodišče prve stopnje ni ugotovilo nobenega izmed pogojev za obstoj dolžnikove insolventnosti po 14. členu ZFPPIPP z zadostnim standardom dokazanosti, to je prepričanja.

_Glede obstoja upničine terjatve_

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica v predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom trdila, da je z njim sklenila kreditno pogodbo za dolgoročni kredit v višini 150.000,00 EUR, ki jo je z namenom pridobitve listine s pravno naravo izvršilnega naslova potrdila v obliki notarskega zapisa (opr. št. SV 1736/2021 z dne 15. 10. 2021) notarja E. E. iz ..., ki je neposredno izvršljiv. Ker je dolžnik prenehal plačevati denarne obveznosti 9. 6. 2023, in zaradi nastopa drugih okoliščin in dogodkov iz 14.1 člena kreditne pogodbe, mu je poslala več opominov, nato pa 29. 2. 2024 obvestilo o odpoklicu kreditne pogodbe in zahtevo za takojšnje vračilo vseh črpanih in neodplačanih zneskov kredita, skupaj s pogodbenimi obrestmi, penali in zamudnimi obresti, nadomestili in pogodbenimi kaznimi ter povračilom vseh stroškov, povezanih s kreditom. Navedla je, da na podlagi 14.2 člena kreditne pogodbe z dnem, ko kreditojemalec prejme obvestilo upnika o odpoklicu kredita ali odpovedi kreditne pogodbe, zapadejo v plačilo vse obveznosti iz kreditne pogodbe in od tega dne kreditojemalec dolguje upniku tudi zakonske zamudne obresti do plačila. Obvestilo o odpoklicu pogodbe, ki mu je bil priložen tudi izpisek odprtih postavk, naj bi bilo dolžniku poslano 29. 2. 2024 s priporočeno poštno pošiljko s povratnico, vendar dolžnik obvestila o odpoklicu pogodbe ni prevzel, zato se je poštna pošiljka vrnila upnici 20. 3. 2024 z oznako „ni dvignil“, upnica pa je na ta način pridobila dokaz o neuspelem poskusu vročitve. Upnica se je sklicevala na določbo 15.2 člena kreditne pogodbe, po kateri se šteje v primeru priporočenih pošiljk, da je bila pošiljka vročena z iztekom 8 dneva od dneva oddaje priporočene pošiljke na pošto, če je bila pošiljka poslana na naslov kreditojemalca ter določilo petega odstavka 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da se pisna izjava upnika oziroma sporočilo notarja iz tretjega odstavka tega člena vroča priporočeno po pošti ter na v sodni praksi izoblikovano stališče, da je namen tega določila, da upnik pridobi dokaz o vročitvi ali v primerih izogibanja vročitvi vsaj dokaz o poskušanju vročitvi, tudi če do dejanske vročitve ni prišlo.

8. ZIZ v 20. a členu, ki ureja izvršljivost notarskega zapisa, določa: 1. Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. 2. Zapadlost terjatve se dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. 3. Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti dolžniku. Notar stranke opozori, da lahko, namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku. 5. Pisna izjava upnika oziroma sporočilo notarja iz tretjega odstavka tega člena se vroča priporočeno po pošti.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbo petega odstavka 20. a člena ZIZ, ko je navedlo, da priporočeno pošiljanje pošte ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema oziroma da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico, ker da bi s tem lahko upniku odvzeli pravno varstvo v primeru, ko se dolžnik izogiba prejemu poštne pošiljke in pričakuje, da ne bo prišlo do posledic zaradi kršitev pogodbenih določil, praviloma neplačila obveznosti. V sodni praksi je bilo oblikovano stališče, da je namen določbe petega odstavka 20.a člena ZIZ, čeprav je v njem predvideno, da se pisna izjava vroča priporočeno po pošti, da upnik pridobi dokaz o vročitvi, ali pa (v primerih izogibanja vročitvi) vsaj dokaz o poskušani vročitvi, tudi če do dejanske vročitve ni prišlo.1 To naj bi bilo logično, saj gre za vročanje izven sodnega postopka, pri katerem listina, notarski zapis, pridobi prav posebno značilnost, značilnost neposredne izvršljivosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica izkazala, da je pisno izjavo o zapadlosti terjatve po tretjem odstavku 20. a člena ZIZ poslala priporočeno po pošti na naslov dolžnika B. 68, C. ter da se je pošiljka vrnila z oznako „ni dvignil.“

10. Pravila glede dostavljanja in vročanja priporočenih pošiljk so urejena v 41. členu Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2). Ta v tretjem odstavku določa, da v primerih, ko poštne pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti, med drugim osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk, pusti dostavljalec v hišnem predalčniku obvestilo, v katerem navede kraj prevzema in rok, v katerem se lahko prevzame poštna pošiljka. Če naslovnik poštne pošiljke ne prevzame v roku, določenem v obvestilu iz prejšnjega odstavka, pa se poštna pošiljka vrne pošiljatelju (četrti odstavek 41. člena ZPSto-2).

11. Dolžnik ni navedel nobenega opravičljivega razloga, ki bi mu preprečeval prevzem pošiljke. Dolžna skrbnost dolžniku kot pravni osebi namreč narekuje, da uredi prevzemanje pošiljk tudi v primeru zatrjevane „odsotnosti.“ Zato glede na zgoraj navedeno ne more uspeti s trditvami, da ni imel možnosti seznaniti se z njeno vsebino. Kreditna pogodba pa že sama vsebuje določbo, da so vsa obvestila v zvezi s kreditno pogodbo v primeru priporočenih pošiljk, prejeta z iztekom 8 dne od dneva oddaje priporočene pošiljke na pošto (točka 15.2 a) člena pogodbe).

12. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno zaključilo, da je s tem, ko je upnica poslala dolžniku pisno obvestilo o odpoklicu kreditne pogodbe priporočeno s povratnico, ki ga dolžnik glede na uradni zaznamek pošte ni prevzel, zadostila zakonskim zahtevam za zapadlost vseh obveznosti iz kreditne pogodbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

13. Glede na zgoraj navedeno tudi ni mogoče slediti pritožniku, da je zato, ker do pravilnega odpoklica terjatve ni prišlo, posledično neizkazan tudi izračun domnevnih odprtih obveznosti, ter da sodišče upošteva popolnoma neizkazano predpostavko, da je bil upničin odpoklic terjatve pravilen in da mora dolžnik takoj in v enkratnem znesku vrniti vse črpane in neodplačane zneske kredita, skupaj z obrestmi in drugimi pripadki.

14. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da obstoj terjatve in zamude izhajata iz predlogu priložene dokumentacije, in sicer kreditne pogodbe v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, opomina z dne 9. 6. 2023, obvestila dolžniku o odpoklicu kreditne pogodbe in izpiska zapadlih terjatev. Poleg tega je iz specifikacije neplačanih obresti (rednih in zamudnih) jasno razvidno, po katerem dokumentu, za katero obdobje in od katere glavnice so bile te obračunane. Iz predložene kartice prometa je tudi razvidno, katera plačila (po vrsti) po katerem dokumentu in katerega dne je upnica upoštevala v breme in dobro dolžnika. Zgolj zato, ker je kartica prometa interni dokument in zato, ker ta ni podpisan, še ni neverodostojna.

15. Pritožnik nadalje trdi, da kartica prometa izkazuje kvečjemu, kako naj bi upnik zapiral obveznosti, ne izkazuje pa tudi dejanskih zneskov plačil dolžnika. Ker je iz navedene kartice razvidno, kako je upnica zapirala plačila dolžnika, v kakšnih zneskih, po katerih dokumentih in datumih, se je trditveno in dokazno breme o tem, da so bili dejanski zneski plačil dolžnika drugačni, na dolžniku. Zato se ta neutemeljeno sklicuje na stališče višjega sodišča, ki je bilo zavzeto v zadevi Cst 99/2016 z dne 2. 3. 2016. 16. Kreditna pogodba res vsebuje le znesek odobrenega posojila, ne pa tudi zneska dejansko črpanega posojila, vendar pa dolžnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni trdil, da ta ne bi bil črpan.

17. Sodišče prve stopnje je predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika dolžnika utemeljeno zavrnilo, saj dolžnik trditev o neobstoju terjatve ni konkretiziral. Za dokazovanje preostalih trditev pa je glede na zgoraj ugotovljeno neprimeren dokaz.

_Glede dolžnikove insolventnosti_

18. Upnica je zatrjevala, da je dolžnikova insolventnost izkazana na podlagi druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki določa, da je dolžnik insolventen (trajneje nelikviden), če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik ni oporekal navedbam upnice glede insolventnosti, ki je trdila, da je imel dolžnik na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka blokirana oba še odprta računa, in sicer račun pri Hranilnici F. d. d. in račun pri Banki G. d. d., ki sta bila oba zaradi evidentiranega pomanjkanja sredstev na računu imetnika za poplačilo njegovih obveznosti blokirana od 7. 7. 2023 dalje, na dan vložitve tega predloga torej 271 dni, kar potrjuje izpis podatkov o blokadah transakcijskih računov dolžnika iz registra transakcijskih računov (eBonitete – vir AJPES), ki je bil priložen predlogu. Zato je pravilno zaključilo, da je dolžnik insolventen na podlagi domneve iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. O tem je odločilo z dokaznim standardom prepričanja, saj dolžnik ni uspel izkazati, da upničina terjatev ne obstoji niti v tej smeri ni zmogel trditvenega bremena. Prav tako domneve insolventnosti iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP ni konkretizirano izpodbijal, razen v delu, v katerem je neuspešno ugovarjal obstoju upničine terjatve.

19. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je te uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 VS RS sklep II Ips 56/2020 z dne 3. 3. 2021, VSC sklep II Ip 304/2021 z dne 29. 9. 2021.