Jedro

V zapuščinskem postopku sodišče prekine obravnavo in stranke napoti na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je med drugim odvisna velikost dednega deleža, torej tudi vrednost zapuščine, na katere podlagi se izračuna nujni delež (prvi odstavek in 3. točka drugega odstavka 210. člena ZD). Gre za ugotovitveno tožbo, ki ima svojo podlago v posebnih dednopravnih predpisih (povezava z drugim odstavkom 181. člena ZPP). Pravni interes za obravnavano ugotovitveno tožbo je izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta toženca svoja solastninska deleža do 6/7 na nepremičninah pri vl. št. 925 k.o... pridobila kot darilo od svojega očeta, pokojnega J. S. Pritožbo tožencev je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Toženca vlagata revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagata razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zapustnik J. S. je z darilom v korist tožencev prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine. Tožnici sta kot zakoniti dedinji zahtevali vračilo darila s trditvijo, da sta pri nujnem deležu prikrajšani. Sklep o napotitvi tožnic na pravdo nasprotuje tako izraženi dedni izjavi dedinj - tožnic. Tožnici bi lahko pravico do nujnega deleža iztožili le z zahtevkom na vrnitev daril. Tožbeni zahtevek bi imel dajatveni značaj, ta pa je oblikovalne in ne ugotovitvene narave. Postavljeni ugotovitveni zahtevek, da sta toženca nepremičnino pridobila kot darilo, ni dopusten. Sicer pa je v izpodbijani sodbi tudi materialno pravo zmotno uporabljeno. Iz točke V. kupoprodajnih pogodb izhaja, da si je zapustnik izgovoril na 6/7 nepremičnine brezplačno dosmrtno služnostno pravico do stanovanja v hiši v Ljubljani. Dejanski zaključek o neodplačnosti prenosa lastninske pravice je torej pravno zmoten. Zapustnik si je celo pridržal dosmrtno brezplačno pravico rabe kletnih prostorov za opravljanje odvetniške dejavnosti. Zato ni ugotovljeno, v kakšnem obsegu je bil pravni posel odplačen in v kakšnem obsegu neodplačen. Namen izročitelja premoženja - očeta tožencev ni bil v daritvi, saj je svojo naklonitev pogojeval z nasprotno zavezo tožencev. Kljub razvezi zakonske zveze z materjo tožencev v letu 1992 je zapustnik do svoje smrti pobiral najemnino in stroške za stanovanje v prvem nadstropju hiše od prve žene - matere tožnic.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V zapuščinskem postopku sodišče prekine obravnavo in stranke napoti na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je med drugim odvisna velikost dednega deleža, torej tudi vrednost zapuščine, na katere podlagi se izračuna nujni delež (prvi odstavek in 3. točka drugega odstavka 210. člena Zakona o dedovanju - ZD). V obravnavanem primeru sta tožnici bili napoteni na pravdo za ugotovitev, da je zapustnik 6/7 nepremičnine pri vl. št. 925 k.o... (hiša v Ljubljani s pripadajočim zemljiščem) podaril tožencema. Gre torej za ugotovitveno tožbo, ki pa ima svojo podlago v posebnih dednopravnih predpisih (povezava z drugim odstavkom 181. člena ZPP). Ni dvoma, da imata tožnici pravno korist od zahtevane ugotovitve, saj je od izida te pravde odvisno, kakšna je vrednost zapuščine, na katere podlagi se izračuna nujni delež (upoštevaje tisto premoženje, ki sta ga na račun dedovanja že prejeli od zapustnika - 28. člen v zvezi z 29. členom ZD). Sicer pa je pravni interes za obravnavano ugotovitveno tožbo izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča (sklep z dne 16.10.2002). Ugotovitvena tožba, ki je predmet tega postopka, ima svoj temelj v že omenjenem posebnem predpisu. Pravnega interesa zato tožeči stranki ni treba posebej izkazovati: ko je tožeča stranka na podlagi napotitvenega sklepa vložila tožbo, je s tem izkazala tudi svoj pravni interes. Zapuščinski sodnik mora zapuščinski postopek prekiniti in stranko napotiti na pravdo, kadar nastopi spor, ki se tiče velikosti zapuščine in s tem povezane pravice do nujnega deleža (28. in 29. člena ZD). Sodna praksa se je o tem vprašanju že izrekla, sodišče druge stopnje pa je s tem v zvezi citiralo Pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS št. I/94, (Poročilo o sodni praksi, stran 7 in 8). Zato revizijsko sodišče ne sprejema revizijskega predloga, po katerem bi lahko tožnici uveljavili pravico do nujnega deleža le z zahtevkom na vrnitev daril, ki bi moral biti oblikovalne in dajatvene narave. Ob vloženi ugotovitveni tožbi je namreč pravdno sodišče v tem primeru odločilo o vprašanju, glede katerega je tožeča stranka bila napotena na pravdo. Vse ostalo je pridržano zapuščinskemu sodišču. V reviziji zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka torej izpodbijani sodbi ni mogoče očitati.

Obe sodišči pa sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Pravna razlaga, po kateri je zapustnik razpolagal s 6/7 nepremičnine, vpisane pri vl. št. 925 k.o... z darilnim namenom, glede svoje dejanske podlage niti ne more biti predmet revizijskega izpodbijanja (prepoved izpodbijanja dejanskih ugotovitev na revizijski stopnji - tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče ne sprejema v reviziji ponujene presoje, po kateri naj bi zaradi obremenjenosti predmeta naklonitve z osebno služnostjo, ne šlo za darilo, temveč za neko drugačno pogodbo. Toženca sta na nepremičnini pridobila lastninsko pravico z daritvijo, dogovorjena osebna služnost v korist darovalca pa na pravni značaj darilne pogodbe ne vpliva. O tem vsebujeta sodbi nižjih sodišč prepričljive razloge: pravne narave darila ne izključuje nasprotna zaveza obdarjencev - tožencev zaradi dogovorjene osebne služnosti darovalca. Pri tej služnosti gre le za stvarno pravico na drugi stvari, ki je tožencema predstavljala le pasivno breme, ni pa ju obvezovala k pozitivnemu ravnanju. Stvar odločitve zapuščinskega sodišča v nadaljevanju zapuščinskega postopka bo, koliko sta toženca dolžna vrniti od prejetega darila zaradi dopolnitve nujnega deleža tožnic. Morebitna korist, ki naj bi jo zapustnik realiziral zaradi nasprotne zaveze, bo torej mogla biti upoštevana v zapuščinskem postopku.

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.