Jedro

V tej zadevi tožena stranka ni nosilka javnih pooblastil in torej tudi ni izdana odločba v okviru izvajanja javnih pooblastil, ki bi jo izpodbijal tožnik. Ko gre za spor o pravicah iz sistema socialne varnosti se namreč odloča po posebnih upravnih postopkih z upravno odločbo, ki jo v okviru izvrševanja z zakonom podeljenih javnih pooblastil izda posamezni pristojni nosilec iz sistema socialne varnosti. Povsem jasno je, da tožnik kot delavec od svojega delodajalca (tožene stranke) zahteva, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja (vključitev v poklicno zavarovanje ter plačilo prispevkov). Gre torej za individualni delovni spor po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega odločanje je stvarno pristojno delovno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Tožnik je na Delovno sodišče v Mariboru, Zunanji oddelek na Ptuju, vložil tožbo, v kateri navaja, da je bil od leta 2007 do 2019 zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu "čistilec metalurških ulitkov z omejitvami". Tožena stranka mu neupravičeno ni vplačevala prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (poklicno zavarovanje) in sicer v obdobju od 7. 5. 2015 dalje. Tedaj je samovoljno odstopila od dodatnega pokojninskega zavarovanja za tožnika. Tožnik zahteva, da ga tožena stranka od 1. 6. 2015 do 31. 12. 2019 prijavi v poklicno zavarovanje in s Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja sklene pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje ter za ta čas zanj vplača prispevke.

2. Delovno sodišče v Mariboru je s sklepom opr. št. Pd 3/2022 z dne 22. 3. 2022 sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v delu tožbe, ki se nanaša na vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in vplačevanje prispevkov ter zadevo v reševanje odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da se zahtevek tožnika vsebinsko nanaša na plačevanje prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma na poklicno zavarovanje. Gre za spor med delavcem in delodajalcem, kar pomeni, da je bistveni opredelilni element individualnega delovnega spora podan, vendar pa je potrebno upoštevati vsebino spora. Prvenstveno gre za problem varstva v zvezi s pridobitvijo pravic na socialnem področju, to je pravic zavarovancev, zaradi česar vsebina spora prevlada pri opredelitvi spora kot socialnega spora, ne glede na stranki spora. Sodišče se sklicuje na strokovni članek, objavljen v reviji Delavci in delodajalci1. 3. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo, temveč je na podlagi 25. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 sprožilo spor o pristojnosti in predlagalo, da v sporu o pristojnosti odloči Višje delovno in socialno sodišče. Po mnenju sodišča prve stopnje obravnavani spor ni socialni spor, za katerega bi bilo pristojno socialno sodišče. Spor se namreč nanaša na plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)3 v 199. členu določa, da se v poklicno zavarovanje obvezno vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno opravljati. Obračun in plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje je tako posledica obstoja delovnega razmerja. Plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje je obveznost delodajalca, ki izhaja iz delovnega razmerja. Skladno z drugim odstavkom 8. člena ZPIZ-2 poklicno zavarovanje financirajo delodajalci. V kolikor delodajalec tega ne stori, krši svoje obveznosti iz delovnega razmerja. Socialni spor ni sodni spor med delavcem in delodajalcem, temveč je sodni spor med nosilcem socialnih zavarovanj in posameznikom o pravici iz sistema socialne varnosti. Predmet spora je odločitev javnopravnega nosilca sistema socialne varnosti in sicer dokončna upravna odločba, s katero se odloči o pravici iz področij, kot so našteta v prvem odstavku 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)4. Sodišče odloča tudi o škodi v okviru socialnega razmerja. Za socialni spor gre tako le takrat, kadar je ena od strank državni organ ali nosilec javnih pooblastil5. Ker v tem primeru tožena stranka ni nosilka javnih pooblastil, temveč gre za delodajalca, ki naj ne bi izpolnjeval svojih obveznosti iz delovnega razmerja, je skladno s točko b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za reševanje te zadeve pristojno delovno sodišče, ki odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki.

4. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

5. Delovno in socialno sodišče je kot specializirano sodišče pristojno odločati le o tistih sporih, za katere tako določa zakon. V prvem odstavku 7. člena je določeno, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v socialnih sporih, ki se nanašajo na priznanje pravic iz socialnega zavarovanja. V točki 1 c prvega odstavka 7. člena pa je nadalje določeno, da je socialno sodišče med drugim pristojno za odločanje tudi o plačevanju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljevanju: poklicno zavarovanje). V b točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pa je določeno, da je Delovno sodišče pristojno odločati v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki.

6. V tej zadevi gre za spor med delavcem in delodajalcem. Spor se nanaša na dolžnost delodajalca, da tožnika prijavi v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja pri Kapitalski družbi in da s Kapitalsko družbo sklene pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje tožnika oziroma da tožnika vključi v nov pokojninski načrt ter nadalje, da tožnikov delodajalec plača prispevke za poklicno zavarovanje. Tožnik utemeljuje, da je bil od leta 2007 do 2019 zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu "čistilec metalurških ulitkov z omejitvami". Delodajalec je za tožnika sklenil zavarovanje in plačeval prispevke vse do 7. 5. 2015, ko je samovoljno odstopil od dodatnega pokojninskega zavarovanja za tožnika. Tožnik je še naprej opravljal posebno težka in zdravju škodljiva dela, zato je po njegovem mnenju upravičen do vključitve v poklicno zavarovanje. Spor ne izhaja iz zavarovalnega, temveč iz delovnega razmerja. Plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje je ena izmed delodajalčevih obveznosti iz delovnega razmerja. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v drugi zadevi6 je delavec upravičen do bruto plače, davke in prispevke zanj pa je od bruto plače dolžan odvesti delodajalec. Tudi iz drugega odstavka 8. člena ZPIZ-2 izhaja, da poklicno zavarovanje financirajo delodajalci. Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki je bilo z drugim odstavkom 2. člena ZPIZ-2 preimenovano v poklicno zavarovanje, je urejeno v 11. delu ZPIZ-2 (členi 198 do 213 č). Iz prvega odstavka 198. člena izhaja, da je poklicno zavarovanje po tem zakonu, zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev – članov, na podlagi katerih zavarovanci – člani, vključeni v to obliko zavarovanja, pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice določene s tem zakonom. Glede plačevanja prispevkov pa je v drugem odstavku 200. člena določeno, da so delodajalci zavezanci za obvezno vključitev zavarovancev v poklicno zavarovanje in plačilo prispevkov.

7. Glede na navedeno torej ne gre za socialni spor, saj glede samega socialnega spora ne zadošča zgolj objektivni kriterij, določen v že citirani 1. c točki prvega odstavka 7. člena, temveč mora biti izpolnjen tudi subjektivni kriterij. Tako je v prvem odstavku 58. člena ZDSS-1 določeno, da so socialni spori, spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V drugem odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da se v socialnem sporu zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil v zadevah iz prvega odstavka 58. člena ZDSS-1 na način in po postopku, ki ga določa ta zakon. V tej zadevi tožena stranka ni nosilka javnih pooblastil in torej tudi ni izdana odločba v okviru izvajanja javnih pooblastil, ki bi jo izpodbijal tožnik. Ko gre za spor o pravicah iz sistema socialne varnosti se namreč odloča po posebnih upravnih postopkih z upravno odločbo, ki jo izda, v okviru izvrševanja z zakonom podeljenih javnih pooblastil, posamezni pristojni nosilec iz sistema socialne varnosti. Povsem jasno je, da tožnik kot delavec od svojega delodajalca (tožene stranke) zahteva, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja (vključitev v poklicno zavarovanje ter plačilo prispevkov). Gre torej za individualni delovni spor po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega odločanje je stvarno pristojno delovno sodišče. O tem vprašanju se je že večkrat izreklo pritožbeno sodišče, kar pomeni, da gre za ustaljeno sodno prakso7. Tudi iz novejše sodne prakse8 izhaja, da je spor, ki se nanaša na vključitev v poklicno zavarovanje in plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje individualni delovni spor po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Nadalje iz sklepa revizijskega sodišča9 (svetovalno mnenje) izhaja, da gre v teh primerih za individualni delovni spor, saj glede na stranke postopka (delavca in delodajalca) in dejstvo, da je delodajalec prenehal plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, tega formalno ni mogoče šteti za socialni spor. Da gre za delovni spor izhaja tudi sodne odločbe Vrhovnega sodišča10. Le v sklepu Pdp 655/2021 z dne 16. 12. 2022 je bilo sprejeto nasprotno stališče, vendar gre v tem primeru za odstop od sicer ustaljene sodne prakse glede pristojnosti, kar poudarja tudi pritožbeno sodišče v kasneje izdani sodni odločbi11. Tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS12 izhaja, da je obveznost vključitve v poklicno zavarovanje in obveznost obračuna in plačila prispevkov, obveznost delodajalca. Gre prvenstveno za spor med delavcem in delodajalcem, pa čeprav se vsebina spora veže na pravico do poklicne pokojnine, kot pravico iz socialnega področja. Izpolnjevanje obveznosti do prijave v zavarovanje in sklenitev ustrezne pogodbe (šele posledično o plačevanju ustreznih prispevkov) je potencialna kršitev dolžnosti delodajalca v razmerju do delavca (v delovnem razmerju), ki jo delavec uveljavlja najprej pri delodajalcu in šele potem na sodišču. To pomeni, da delavec sicer lahko uveljavlja denarno terjatev neposredno na sodišču, vendar pa ne more biti uspešen samo z uveljavljanjem denarne terjatve, če mu pravica pred tem še ni bila priznana. V tem primeru mora najprej uveljavljati izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve po prvem in drugem odstavku 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1)13. 8. Glede na navedeno je Višje delovno in socialno sodišče odločilo, da je za odločanje v tej zadevi po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno Delovno sodišče v Mariboru (8. člen ZDSS-1).

1 Glej M. Debelak, Poklicno zavarovanje in varstvo pravic, Delavci in delodajalci, št. 2-3, letnik XXI, september 2021. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004. 5 Tako VSRS v zadevi VIII R18/2016. 6 Glej R 27/2010 z dne 6. 10. 2010. 7 Odločbe VDSS, izdane v kompetenčnih sporih št. R 42/2000 z dne 7. 1. 2001, R 27/2004 z dne 11. 10. 2004, R 21/2010 z dne 14. 9. 2010, R 11/2011 z dne 12. 5. 2011, R 27/2010 z dne 6. 10. 2010, R 6/2022 z dne 23. 3. 2022 in R 11/2022 z dne 6. 4. 2022. 8 Glej Psp 459/2020 z dne 14. 10. 2020. 9 Glej VIII SM 1/2021 z dne 20. 4. 2021. 10 Glej VIII Ips 30/2019. 11 Glej Pdp 699/2021 z dne 10. 3. 2022. 12 Glej VIII Ips 48/2021 z dne 10. 3. 2022. 13 Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami.