Jedro

Kot obnovitveni razlog velja samo takšna okoliščina, ki jo dopušča zakon kot razlog za obnovo z odločbo končanega upravnega postopka, nanaša pa se na prej ugotovljeno dejansko stanje, na katerem temelji dokončna odločba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 691/99-17 z dne 27.3.2000.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 8.4.1999, s katero je ta zavrnila predlog tožnika za obnovo postopka, končanega z odločbo tožene stranke z dne 30.6.1998. Z navedeno odločbo je tožena stranka v revizijskem postopku odpravila odločbo Upravne enote J. z dne 4.6.1997 in zavrnila zahtevek tožnika za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožnik vložil predlog za obnovo postopka na podlagi določbe 5. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po kateri se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil. V tem primeru tožnik ne zatrjuje, da bi bila izdana kakšna odločba in ne dokazuje, da bi bilo s takšno odločbo o njegovem služenju v domobranski vojski drugače odločeno. Po svoji vsebini vprašanje tožnikovega služenja v domobranski vojski ni predhodno vprašanje po 1. odstavku 144. člena ZUP, ampak gre za ugotavljanje dejanskega stanja. Po 1. odstavku 144. člena ZUP je predhodno vprašanje tisto, brez katerega rešitve ni mogoče rešiti same stvari, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa. Tožena stranka je pravilno odločila, saj niso podani razlogi iz 5. točke 249. člena ZUP, po kateri je bil predlog za obnovo postopka vložen.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo smiselno ponovi tožbene navedbe, da je dne 28.9.1944 dezertiral iz nemške vojske in da je bil prisiljen pristopiti v domobranske vrste, saj bi bil sicer izročen Nemcem in bi ga ti obsodili kot dezerterja. Zato je pod hudimi grožnjami in pod pritiskom izbral optimalno rešitev in se pridružil domobrancem. Navaja, da pričakuje ugodno rešitev pritožbe in da je razočaran nad izpodbijano sodbo.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo tožnika vztraja pri svoji odločitvi v odločbi z dne 8.4.1999 ter pri navedbah, ki jih je podala že v odgovoru na tožbo ter predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Kot obnovitveni razlog velja samo takšna okoliščina, ki jo dopušča zakon kot razlog za obnovo z odločbo končanega upravnega postopka, nanaša pa se na prej ugotovljeno dejansko stanje, na katerem temelji dokončna odločba. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da tožnik uveljavlja obnovitveni razlog iz 5. točke 249. člena ZUP. Po tej določbi predstavlja razlog za obnovo upravnega postopka odločba, s katero je pristojni organ v bistvenih točkah drugače rešil nekaj, kar je bilo z odločbo, glede katere se predlaga obnova postopka, rešeno kot predhodno vprašanje. Breme dokazovanja, da je podan obnovitveni razlog, nosi stranka, ki je predlagala obnovo postopka. Ker tožnik niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da bi bila takšna odločba izdana, tudi po presoji pritožbenega sodišča, uveljavljeni obnovitveni razlog v obravnavanem primeru ni podan in za obnovo upravnega postopka niso izpolnjeni zakoniti pogoji. Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča pa tudi ne morejo vplivati okoliščine, ki jih tožnik navaja v pritožbi in s katerimi tožnik smiselno ponovi tožbene navedbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.