Jedro

Če podjetnik ne opravi priglasitve dejavnosti in o tem ni izdana odločba, ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Tržne inšpekcije Sekretariata za inšpekcijske službe Skupnosti obalnih občin z dne 13.4.1994, s katero je prepovedal opravljanje gostinske dejavnosti v gostišču tipa gostilna, s poslovnim sedežem v ..., zaradi obratovanja brez ustreznega dovoljenja. Rok izvršitve odločbe je naslednji dan po prejemu odločbe. Morebitna pritožba zoper odrejeni ukrep ne zadrži njegove izvršitve. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na dejstvo, da tožnica nima odločbe pristojnega upravnega organa o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti. Ob kontrolnem pregledu dne 11.3.1994 je bilo ugotovljeno, da tožnica opravlja gostinsko dejavnost na podlagi začasnega obrtnega dovoljenja, ki pa ji je poteklo 15.1.1994. Po 75. členu zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93) lahko podjetnik začne opravljati dejavnost na podlagi priglasitve pri organu, pristojnem za javne prihodke. Priglasitev je pismena in vsebuje med drugim tudi dokazilo, da podjetnik izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti v skladu z zakonom. Ker tožnica ni opravila priglasitve svoje dejavnosti in o tem ni pridobila ustrezne odločbe, je ugotovitev tržnega inšpektorja, da tožnica opravlja dejavnost brez dovoljenja, pravilna in ukrep tržnega inšpektorja o prepovedi take dejavnosti utemeljen.

V tožbi tožnica navaja, da formalno izpodbijani odločbi ni mogoče očitati kršitev določb ZUP ali zmotne uporabe materialnega prava. Meni pa, da ji je bila grobo kršena ustavna pravica do dela in da je izpodbijana odločba nemoralna. Naloženi pogoj za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti je tožnica izpolnila, saj je vgradila čistilno napravo, zanjo pa nato ni dobila upravljalca. Ker je sanitarna inšpekcija obvestila tržno inšpekcijo, da obratuje brez ustreznega dovoljenja, je bil s tem ustvarjen začaran krog, ki ji onemogoča obratovanje in delo, čeravno so izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev ustreznega dovoljenja.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno dejansko stanje. Ugotovitvi tožene stranke, da je tožnici potekel rok veljavnosti začasnega obrtnega dovoljenja in da si nato ni pridobila soglasja za redno obratovanje, tožnica ne ugovarja. Ob tako nesporno ugotovljenem dejanskem stanju pa je odločitev o prepovedi gostinske dejavnosti kot inšpekcijskem ukrepu pravilen. Po 4. členu zakona o tržni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 27/74) izda tržni inšpektor odločbo, s katero prepove tako dejavnost v primeru, če se opravlja gospodarska dejavnost brez ustreznega dovoljenja.

Tožbeni ugovor, da je bila tožnici kršena ustavna pravica svobode dela, ni utemeljen. Navedena ustavna pravica je sicer po ustavi zagotovljena, hkrati pa tudi omejena s tem, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto (49. člen ustave). Tožnica pa ni izkazala, da je izpolnila vse z zakonom določene pogoje za opravljanje njenega dela, saj je bil prav zaradi ugotovljenega dejstva, da ne izpolnjuje vseh zakonskih pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti, kar v stvari ni sporno, izrečen ukrep, ki je predmet upravnega spora.

Sodišče je tožničino tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in 45/I/94).