Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker predlagateljica za izvajanje roditeljske pravice ni sposobna, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravo, ko ni podaljšalo roditeljske pravice predlagateljice za njuna otroka (nasprotna udeleženca), pač pa je tak predlog zavrnilo (oziroma zavrglo kolikor je glede sina posegal v sklep o skrbništvu).
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Predlagateljica sama krije svoje pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljičin predlog, da se ji podaljša roditeljska pravica nad hčerko, prvo nasprotno udeleženko, in nad sinom, drugim nasprotnim udeležencem, zavrglo pa del predloga, ki se je nanašal na področje pravnih in finančnih zadev in odločanja o kraju bivanja za sina.
2. V tej zadevi ni sporno, da sta oba predlagateljičina otroka, tako hči, roj. l. ..., kot sin, roj. l. ..., mladostnika s posebnimi potrebami, oba z motnjami v duševnem razvoju in prizadetostjo sluha ter nesposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Sodišče prve stopnje pa je ocenilo, da mati nima ustreznih osebnostnih (starševskih) kapacitet, da bi to po nujni polnoletnosti lahko opravljala ona.
3. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica in predlaga njegovo spremembo oz. razveljavitev, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka. Meni, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje. Trdi, da bi bilo v domačem okolju za oba otroka najbolje poskrbljeno, po odvzemu obeh otrok v l. 2012 si je uredila bivalne razmere in odšla na zdravljenje odvisnosti od alkohola. Odkar otroka nista več v CUDV, sta napredovala, sama jih spodbuja k najosnovnejšim življenjskim opravilom (pospravljanje, kuhanje, odhodi v trgovino). Pritožnica navaja, da tudi otroka izražata takšno željo in da stike z njo in z družino doživljata pozitivno. Ne strinja se z zaključki izvedenke, ki jih je sprejelo tudi sodišče, da bi otroka izven zavoda nazadovala in da v domačem okolju ne bi bila deležna spodbud.
4. Na pritožbo je odgovorila kolizijska skrbnica prve nasprotne udeleženke in predlagala njeno zavrnitev.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Pritožbeno sodišče nima nobenega dvoma v ugotovljeno dejansko stanje, ki je oprto na jasno, strokovno, temeljito in nedvoumno mnenje sodne izvedenke, in je natančno ter prepričljivo pojasnjeno. Golo pritožbeno nasprotovanje, ki se z mnenjem ne sooči preko argumentov, pač pa le z zanikanjem ugotovljenega, v oceno sodišča prve stopnje ne zbuja nobenih tehtnih dvomov.
7. Prepričljiva ter natančno pojasnjena ugotovitev sodišča prve stopnje pa je, da kljub čustveni naklonjenosti do obeh otrok mati ne zmore kompetentno razumeti njunih potreb, saj je do njih nekritična in zaradi svoje nizke intelektualne kapacitete že sama manj samostojna ter tudi sama potrebuje pomoč ter podporo drugih. Izvedenka je navedla, da razen sledenja najosnovnejšim življenjskim opravilom (hranjenje, higiena) drugim potrebam, ki pa so znatne in povečane, predlagateljica ne bi mogla slediti. S tem se pritožba argumentirano in konkretno niti ne sooči. Ob tem sodišče ni prezrlo, da se je zdravila od odvisnosti od alkohola in ter da po zdravljenju uspešno vzdržuje abstinenco, saj to izrecno navaja v svojih razlogih (glej str. 11 spodaj). Vendar pa zgolj to še ne spreminja ključne ugotovitve, da predlagateljica zaradi svojih omejenih sposobnosti ni zmožna vzgoje in skrbi za svoja polnoletna otroka, ki imata oba posebne potrebe. Pritožbeno sodišče zato sprejema presojo sodišča prve stopnje, da je za oba nasprotna udeleženca najbolje, če se jima zagotovi institucionalno varstvo, pri čemer je predlagateljičin sin že postavljen pod skrbništvo, saj mu je odvzeta poslovna sposobnost. 8. Ker torej predlagateljica za izvajanje roditeljske pravice ni sposobna, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravo, ko v skladu z 118. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ni podaljšalo (oz. ugotovilo) roditeljske pravice predlagateljice za njuna otroka, nasprotna udeleženca, pač pa je tak predlog zavrnilo (oz. zavrglo kolikor je glede sina posegal v sklep o skrbništvu).
9. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti, s stroškovno zahtevo vret, in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku).