Jedro

Z začetkom stečajnega postopka nastanejo pravne posledice stečajnega postopka, zato revident nima več pravnega interesa za revizijo v zvezi z začasnim sklepom za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti (izdanim pred začetkom stečajnega postopka), saj se s tem sklepom ne določa davčna obveznost, temveč le zavarovanje plačila verjetne bodoče davčne obveznosti.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper začasni sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, št. DT-0610-1462/2010-09-0803-68(IZM) z dne 17. 9. 2010, s katerim je ta prvostopenjski organ revidentu kot davčnemu zavezancu za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti prepovedal razpolaganje s 55.238 delnicami družbe T., d. o. o., vpisanimi v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljevanju register) pri KDD Centralni klirinški depotni družbi, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju KDD), do izpolnitve davčne obveznosti oziroma plačila obveznosti (I. točka izreka); in naložil KDD da to prepoved vpiše v register (II. točka izreka). Revidentovo pritožbo zoper navedeno prvostopenjsko odločbo je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. DT 499-29-498/2010-2 z dne 27. 5. 2011. Sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo tudi, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka v upravnem sporu.

2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrdilo odločitvi in razlogom davčnega organa, opredelilo pa se je tudi do tožbenih navedb. Prvostopenjsko sodišče enako kot oba davčna organa meni, da so za izdajo izpodbijanega sklepa glede na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, bili izpolnjeni pogoji iz 111. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2).

3. Zoper sodbo sodišča prve stopnje vlaga revident revizijo in se glede njene dovoljenosti sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, torej na pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na prvi odstavek 340. člena v zvezi s prvim odstavkom 5. člena in prvi odstavek 111. člena ZDavP-2 ter 304. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, poleg tega pa stališče prvostopenjskega sodišča odstopa od njegovih siceršnjih stališč (glede tega, da je treba verjetno izkazati obstoj davčne obveznosti) in tudi od stališča Vrhovnega sodišča (da je treba, tudi kadar se odloča s stopnjo verjetnosti, navesti dejstva in dokaze za obstoj verjetnosti in da se je treba do bistvenih tožbenih navedb v sodbi opredeliti). Revizijo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da revizijo dovoli in s sodbo spremeni izpodbijano sodbo ter odpravi odločbi upravnih organov ter odloči, da je tožena stranka dolžna revidentu povrniti vse revizijske stroške z obrestmi v 15 dneh, oziroma podrejeno, da s sklepom razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, pri čemer so revizijski stroški nadaljnji stroški postopka. Dne 24. 4. 2012 pa je Vrhovno sodišče od revidentovega pooblaščenca, ki mu je novo pooblastilo dal stečajni upravitelj, prejelo obvestilo, da se je 18. 1. 2012 zoper revidenta začel stečajni postopek s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 2520/2011 z dne 18. 1. 2012. 4. V odgovoru na revizijo tožena stranka predlaga njeno zavrženje, ker pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni. Izpodbijana sodba glede pravnega vprašanja, ki ga zastavlja revident, ne odstopa od upravnosodne prakse Upravnega sodišča, niti v zadevi, ki jo revident navaja, drugih pa niti ne navede; in tudi ne od upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, čigar sodne prakse, ki jo revizija navaja, v tem primeru niti ni mogoče uporabiti. Podrejeno pa predlaga zavrnitev revizije iz razlogov, navedenih v njeni odločbi.

5. Revizija ni dovoljena.

K I. točki izreka:

6. V četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 je med drugim določeno, da revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa.

7. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti več čas trajanja upravnega spora, tudi Vrhovno sodišče v postopku z revizijo.

8. V obravnavani zadevi je predmet presoje v upravnem sporu pravilnost začasnega sklepa prvostopenjskega organa z dne 17. 9. 2010, s katerim je ta revidentu kot davčnemu zavezancu za zavarovanje izpolnitve (še ne določene, a po mnenju davčnega organa, ki temelji na pridobljenih listinah v davčnem inšpekcijskem postopku, utemeljeno predvidene) davčne obveznosti iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer na račun izkazane oslabitve vrednosti finančnih sredstev v višini 1.137.902 EUR, prepovedal razpolaganje s 55.238 delnicami družbe T., d. o. o., vpisanimi v registru pri KDD, do izpolnitve davčne obveznosti oziroma plačila obveznosti. Z obravnavanim sklepom, ki je z izpodbijano sodbo postal pravnomočen, se je torej zavarovalo plačilo pričakovane davčne obveznosti, to je obveznosti, za katero odločba o odmeri še ni bila izdana, torej obveznost še ni določena in v tem sporu tudi ne more biti prerekana.

9. Pravna podlaga za izdajo takega akta je podana v 111. členu ZDavP-2, v katerem je določeno, da d avčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali potekom roka za predložitev obračuna davka (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti) oziroma zavarovanje plačila v primeru odloga ali obročnega plačila davčne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje plačila davčne obveznosti), če je tako določeno z zakonom o obdavčenju, ali če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov, ki jih davčni organ pridobi o zavezancu za davek, utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo (prvi odstavek); in da davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če obračun davka ni bil predložen, kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000 EUR (drugi odstavek).

10. Začasna prepoved razpolaganja z navedenimi delnicami je bila izrečena revidentu. Ta je revizijo vložil priporočeno po pošti 17. 1. 2012, prvostopenjsko sodišče jo je prejelo 18. 1. 2012, dne 24. 4. 2012 pa je Vrhovno sodišče priporočeno po pošti (pošiljka oddana 23. 4. 2012) prejelo obvestilo revidentovega pooblaščenca, da je revident v stečajnem postopku od 18. 1. 2012 (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St 2520/2011 z dne 18. 1. 2012). V to se je Vrhovno sodišče prepričalo z pogledom v sodni/poslovni register.

11. Ko je bil nad revidentom začet stečajni postopek (18. 1. 2012), so nastopile pravne posledice njegove uvedbe, vendar le za tiste terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno (glej 252. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Z izpodbijanim sklepom pa ni določena oziroma iz njega ni razvidna nobena davčna obveznost, torej za revidenta ta akt ne določa dolga, za proračun pa ne določa terjatve, ki bi nastala do začetka stečaja.

12. Ker torej z izpodbijanim upravnim začasnim sklepom o zavarovanju plačila davčne obveznosti (z dne 17. 9. 2010) davčna obveznost ni bila določena, nad revidentom pa je bil z 18. 1. 2012 začet stečaj z vsemi pravnimi posledicami, revident od začetka stečajnega postopka nima pravnega interesa, da bi Vrhovno sodišče odločalo o njegovi reviziji zoper začasni sklep o zavarovanju plačila bodoče (verjetne) terjatve.

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

K II. točki izreka:

14. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.