Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je strošek nakupa obrazca ugovora izkazan z računom z dne 31.7.2012 nastal že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi in je ob vložitvi ugovora dne 1.8.2012 bila znana tudi njegova višina, bi ga moral dolžnik priglasiti že v ugovoru. Ker pa ga je priglasil šele z vlogo 28.9.2012, mu ga sodišče prve stopnje kot prepozno priglašenega ne bi smelo priznati.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani drugi točki izreka spremeni tako, da se znesek 104,60 EUR nadomesti z zneskom 84,70 EUR.
Dolžnik mora upniku v roku osmih dni povrniti 65,52 EUR stroškov pritožbenega postopka.
Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod prvo točko izreka ugodilo dolžnikovemu ugovoru z dne 31. 7. 2012, sklep o izvršbi Ig 56/2012 z dne 24. 7. 2012 v celoti razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, pod drugo točko izreka pa je upniku naložilo, da mora dolžniku v roku osmih dni povrniti 104,60 EUR stroškov ugovornega postopka.
Upnik s pravočasno vloženo pritožbo izpodbija drugo točko izreka sklepa sodišča prve stopnje glede priznane višine stroškov ugovornega postopka zaradi napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje med stroški dolžnika upoštevalo tudi stroške sestave ugovora v znesku 19,90 EUR. Taka odločitev pa nima niti pravne niti dejanske podlage, saj dolžnik teh stroškov v svojem ugovoru z dne 31. 7. 2012 ni priglasil, temveč je to storil šele v vlogi z dne 28. 9. 2012, v t. i. “rekapitulaciji stroškov”, ki pa odstopa od njegovega ugovora zoper sklep o izvršbi. Ker je sodišče prve stopnje dolžniku priznalo pravico do delnega povračila stroškov, ki jih ni ne imel in ne priglasil, je s tem kršilo materialno pravo, saj je odločilo o neobstoječem zahtevku. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v drugi točki izreka razveljavi in spremeni tako, da dolžniku ne prizna stroškov sestave ugovora v znesku 19,90 EUR.
Pritožba je utemeljena.
Sedmi odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da se mora, če zakon ne določa drugače, povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.
V sedmem odstavku obrazložitve obravnavanega sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je dolžniku med drugim priznalo tudi strošek v višini 19,90 EUR za sestavo ugovora. Ugovor zoper sklep o izvršbi je dolžnik vložil 1. 8. 2012 (list. št. 8-9 spisa), v njem pa stroška sestave ugovora v višini 19,90 EUR ni priglasil. To je storil šele 28. 9. 2012, ko je sodišču prve stopnje poslal vlogo z naslovom “Izrek o delni ustavitvi ugovora zoper sklep o izvršbi” (list. št. 17 spisa). Iz priloženega računa, št. ... z dne 31. 7. 2012 družbe I. d. o. o., iz L. izhaja, da je dolžnik pri navedeni družbi kupil obrazec “Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, ker je dolg poravnal”. Ta strošek je tako nastal že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi in je ob vložitvi ugovora dne 1. 8. 2012 bila znana tudi njegova višina. Dolžnik bi glede na cit. določbo sedmega odstavka 38. člena ZIZ moral priglasiti sporni strošek že v ugovoru. Ker pa ga je priglasil šele z 28. 9. 2012 vloženo vlogo, mu ga sodišče prve stopnje kot prepozno priglašenega ne bi smelo priznati, kot to smiselno uveljavlja tudi upnik v pritožbi.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi upnika in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ) spremenilo tako, da je dolžniku priznalo le 84,70 EUR stroškov ugovornega postopka, ki mu jih je dolžan povrniti upnik (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ker je upnik s pritožbo uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP in s 15. členom ZIZ dolžniku naložilo, da mora upniku povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ). Kot potrebne stroške pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče priznalo upniku nagrado za redno pravno sredstvo v postopkih po določbah zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje po tar. št. 3468 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) v višini 18,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT v višini 3,60 EUR ter sodno takso za pritožbo v višini 33,00 EUR, kar skupaj znaša 54,60 EUR, povečano za 20 % DDV po tar. št. 6007 ZOdvT pa 65,52 EUR, ki jih mora dolžnik povrniti upniku v roku osmih dni.