Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Da bi bile zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izkazane, bi moral revident navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Revident posledic, ki naj bi jih imela zanj izpodbijana odločitev, ni pojasnil oziroma konkretiziral, zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujejo s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, št. 06122-4123/2006-18 z dne 30. 12. 2010. Z navedeno odločbo, izdano na podlagi 152. in 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), je prvostopenjski upravni organ revidentu kot inšpekcijskemu zavezancu med drugim naložil, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo prizidka k obstoječi stanovanjski hiši na zemljišču parc. št. ... k. o. ... in v roku treh mesecev po vročitvi odločbe navedeno nelegalno gradnjo odstraniti ter na svoje stroške vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. Tožena stranka je z odločbo, št. 0612-114/2011-2 z dne 11. 11. 2011, zavrnila revidentovo pritožbo zoper izpodbijani prvostopenjski akt. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

6. Zelo hude posledice utemeljuje z navedbo: „da brez soglasja in sodelovanja solastnika nepremičnine s parc. št. ... k. o. ... ne more in ne sme poseči v njegovo nepremičnino“.

7. S temi navedbami revident zelo hudih posledic ni izkazal. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012, X Ips 163/2012), bi namreč moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Revident posledic, ki naj bi jih imela zanj izpodbijana odločitev, ni pojasnil oziroma konkretiziral, zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.

8. Ker revident ni izkazal izpolnjevanje zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.