Jedro

Pritožbeni očitki, da sodišče pri določanju višine nujnega deleža ni upoštevalo slabega premoženjskega stanja prevzemnika kmetije, so neutemeljeni. Sodišče se je namreč oprlo na 3. odst. 15. člena ZDKG, ki izjemoma dopušča, da nujni dediči iz opravičenih razlogov dedujejo tudi zemljišče ali druge nepremičnine, če te niso pomembne za zaščiteno kmetijo. Sodišče je tako že upoštevalo slabše socialne razmere pritožnika in vrednost nujnih deležev vštelo tudi vrednost nepremičnin, ki so jih nujni dediči pridobili v naravi. V skladu s 1. odstavkom 15. člena ZDKG je socialne razmere pritožnika in gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije upoštevalo tudi pri določitvi roka za izplačilo nujnih deležev, ki lahko traja največ pet let.

Izrek

Ugotovi se, da je pritožnica J.Š. pritožbo umaknila.

Pritožba A.D. se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za zakonitega dediča nepremičnin, ki predstavljajo zaščiteno kmetijo, razglasilo A.D. Za nujne dediče je razglasilo J.Š., M.M., J.M. in R.D., in sicer vsakega do 1/10 obračunske vrednosti zapuščine. Dediču A.D. je nato naložilo, da izplača nujne deleže v gotovini, in sicer dedinji J.Š. 28.572,49 EUR, M.M. 27.382,37 EUR, M.J. 27.279,17 EUR in R.D. 22.463,61 EUR, vse v roku 4 let od pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

(2) Zoper prvostopenjski sklep se pritožujeta J.Š. in A.D. J.Š. se pritožuje zoper točko C in D izpodbijanega sklepa in predlaga izločitev parcel št. 1013/2 in 1013/3, obe k.o. Š. iz njenega dednega deleža. Dedič A.D. v pritožbi navaja, da je določen nujni delež previsok in bo pomenil dosmrtno zadolžitev in njegov popoln finančni zlom. Meni, da bi sodišče pri določitvi višine nujnega deleža moralo upoštevati tudi mnenje izvedenca cenilca, ki je gospodarsko zmožnost kmetije ocenil na 8.000,00 EUR letno.

(3) Pritožbi sta bili vročeni vsem dedičem. Odgovore na pritožbo A.D. so podali M.M., J.Š. in R.D. ter predlagali njeno zavrnitev.

(4) Pritožba J.Š. se šteje za umaknjeno, pritožba A.D. pa ni utemeljena.

(5) J.Š. je z vlogo z dne 21. 5. 2010 umaknila pritožbo. Če stranka umakne pritožbo, preden sodišče druge stopnje izda odločbo, sodišče ugotovi umik pritožbe (2. odstavek 334. člena ZPP).

(6) Sodišče prve stopnje je materialnopravno presojo pravilno oprlo na določila Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Ur. l. RS, št. 70/95 s spre., v nadaljevanju ZDKG). V skladu z 1. odst. 14. člena ZDKG se nujni delež izračuna po splošnih predpisih o dedovanju, ki jih ureja Zakon o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 s spre., v nadaljevanju ZD). V skladu z 28. členom ZD se je sodišče pri določanju vrednosti zaščitene kmetije pravilno oprlo na izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke A.P., ki je vrednost zaščitene kmetije na dan smrti zapustnice ocenil na 338.431,30 EUR, čista vrednost zapuščine pa je po odštetju stroškov cenitve in pogrebnih stroškov znašala 335.784,95 EUR, s čimer so se strinjali tudi vsi dediči. Pritožbeni očitki, da sodišče pri določanju višine nujnega deleža ni upoštevalo slabega premoženjskega stanja prevzemnika kmetije, so neutemeljeni. Sodišče se je namreč oprlo na 3. odst. 15. člena ZDKG, ki izjemoma dopušča, da nujni dediči iz opravičenih razlogov dedujejo tudi zemljišče ali druge nepremičnine, če te niso pomembne za zaščiteno kmetijo. Sodišče je tako že upoštevalo slabše socialne razmere pritožnika in v vrednost nujnih deležev vštelo tudi vrednost nepremičnin, ki so jih nujni dediči pridobili v naravi. V skladu s 1. odstavkom 15. člena ZDKG je socialne razmere pritožnika in gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije upoštevalo tudi pri določitvi roka za izplačilo nujnih deležev, ki lahko traja največ pet let. Po mnenju pritožbenega sodišča je tako sodišče prve stopnje pri določitvi višine nujnih deležev ravnalo pravilno. Pritožnik sicer sodišču očita, da bi pri določitvi višine nujnih deležev moralo upoštevati tudi gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije, vendar pa gre v tem primeru za pritožbeno novoto, ki jo sodišče ni dolžno upoštevati. Pritožnik namreč ni izkazal, da tovrstnih trditev brez svoje krivde ni mogel uveljavljati prej (4. odstavek 286. člena ZPP v zvezi s 163. člena ZD). Pritožniku tako velja zgolj odgovoriti, da se nujni delež lahko zmanjša zgolj na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, vendar samo, če bi bila znatno ogrožena gospodarska zmožnost zaščitene kmetije, česar pa pritožnik ne trdi.

(8) Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366.členom ZPP), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).