Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep Cst 231/2014

ECLI:SI:VSLJ:2014:CST.231.2014 Gospodarski oddelek

osebni stečaj ovire za odpust obveznosti dodatna odmera davka neplačan davek nepravnomočna upravna odločba priznana terjatev
Višje sodišče v Ljubljani
17. junij 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Upnik je terjatev, ki je predmet odločanja v postopku ugovora zoper odpust obveznosti, prijavil v tem stečajnem postopku in terjatev ni bila prerekana, zato je na podlagi določbe 1. odstavka 67. člena ZFPPIPP terjatev, ki je sicer predmet (davčnega) pritožbenega postopka, priznana.Zakaj davek ni bil prijavljen ali ni bil pravilno prijavljen ni stvar niti davčnega inšpekcijskega nadzora niti postopka odpusta obveznosti, temveč postopka o davčnem prekršku ali kazenskega postopka.

Izrek

I. Pritožba zoper 1. točko izreka se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je po ugovoru Republike Slovenije proti odpustu obveznosti in po opravljenem naroku odločilo, da se postopek obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne, ker je ugotovilo, da je bila dolžniku z odločbo Davčne uprave RS v davčnem inšpekcijskem nadzoru dodatno odmerjena akontacija dohodnine od drugih prejemkov v letu 2010, akontacija dohodnine od dohodka od dejavnosti za leto 2010, akontacija dohodnine od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve za detaširane delavce v letu 2011, akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti v letu 2011, premalo vplačane predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti v letu 2012, skupaj s pripadki v znesku 88.071,54 EUR. Pri tem se je oprlo na odločbo Davčne uprave RS, Davčnega urada Brežice, št. ... z dne 26. 7. 2012. 5. Višje sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, da je bilo potrebno na podlagi ugovora Republike Slovenije zoper odpust obveznosti postopek odpusta obveznosti ustaviti in predlog za odpust obveznosti zavrniti iz razloga po 2. točki prvega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Po citirani določbi odpust obveznosti ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000,00 EUR. Sodišče je o tem zavzelo konkretne in pravilne razloge (glej predzadnji odstavek obrazložitve), zato zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

6. Dolžnik v pritožbi najprej izpostavlja, da davčna odločba ni dokončna ali pravnomočna, ker je dolžnik v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora zoper odločbo vložil pritožbo, o kateri še ni odločeno. Glede na kaznovalno naravo določbe 2. točke 399. člena ZFPPIPP in daljnosežne posledice, ne sprejema zaključka sodišča prve stopnje, da že nepravnomočna odločba predstavlja oviro za odpust obveznosti. Dolžnik je bil s tem obsojen za dejanje, za katero se ne more zagovarjati. Višje sodišče pritožbenega argumenta ne sprejema. Dolžnik sicer pravilno opozarja, da odločba, ki je bila podlaga za odločanje sodišča, ni dokončna, ker še ni rešena dolžnikova pritožba (kar med strankami ni sporno), vendar pa spregleda nadaljnje argumente, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje in ki so po prepričanju višjega sodišča bistveni za zavrnitev pritožbe (posredno pa vplivajo tudi na neutemeljenost ostalih, v nadaljevanju še dodatno obrazloženo zavrnjenih pritožbenih navedb). Dolžnik namreč spregleda, da je upnik RS terjatev, ki je predmet odločanja v postopku ugovora zoper odpust obveznosti, prijavil v tem stečajnem postopku in da terjatev ni bila prerekana (!), zato je na podlagi določbe prvega odstavka 67. člena ZFPPIPP terjatev, ki je sicer predmet (davčnega) pritožbenega postopka, priznana. Drži, da se je dolžnik zoper predmetno davčno odločbo pritožil (v letu 2012), vendar pa je bistveno, da je kasneje, v tem stečajnem postopku to terjatev priznal; po določbi prvega odstavka 64. člena v zvezi s 385. členom ZFPPIPP bi lahko tudi sam prerekal pravočasno prijavljeno terjatev, pa je ni.

7. Dolžnik v pritožbi nadalje izpostavlja, da gre le za akontacijo davka in ne za končni davek ter da v ugovoru, pa tudi v odločbi sodišča prve stopnje, ni bilo zatrjevano in obrazloženo, katerih podatkov dolžnik ni predložil davčnemu organu, kateri niso bili pravilni, nepopolni in neresnični. Že razlogi v 6. točki bi zadoščali za zavrnitev navedenega, vendar pa višje sodišče dodaja še naslednje. Ne drži pritožbena navedba, da gre za akontacijo in torej ne končno odmero davka, ker je v davčni odločbi omenjeno, da gre za akontacije davkov, medtem ko je po določbi 2. točke 399. člena ZFPPIPP ovira za odpust obveznost le taka odločba, ki naknadno odmerja davek. Dolžnik za tako pravno naziranje ne ponudi nobenega tehtnega argumenta razen dobesedne razlage besed. Že po naravi stvari gre za odmero davka, saj so vse akontacije odmerjene v zvezi s plačilom davkov, navedenih v odločbi, poleg tega niso odmerjene za tekoče leto, temveč gre za dodatno, naknadno odmerjene akontacije davka - torej za neplačan davek, ki je posledica neprijave. Predvsem pa je bistveno, da za plačevanje predmetnih davkov samostojnega podjetnika veljata določbi prvega odstavka 49. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2, ki določa, da če ni s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju drugače določeno, davčni zavezanec sam izračuna davek, ki ga mora plačati, na podlagi ugotovljene davčne osnove, davčnih olajšav in stopenj, in določba tretjega odstavka 49. člena ZDavP-2, ki določa, da se davek izračuna v obračunu davka ali ugotovi z odločbo o odmeri davka; predvidena sta torej dva načina ugotovitve davčne obveznosti: obračun davka, ki zajema davčni obračun in obračun davčnega odtegljaja oziroma prispevkov za socialno varnost, ter odločba o odmeri na podlagi davčne napovedi. Zavezanci morajo davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta predložiti obrazec davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerega vpišejo prihodke in odhodke, ki so jih dosegli v preteklem letu (glej drugi odstavek 297. člena ZDavP-2). Po določbah prvega odstavka 296. in 297. člena ZDavP-2 davčni zavezanec v davčnem obračunu izračuna akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje davčnega leta, ki je koledarsko leto. Ta obračun predloži davčnemu organu. Na podlagi davčnega obračuna se določi tudi dohodnina, ki se v tekočem davčnem letu plačuje v obrokih (akontacijah). Če se davčni zavezanec pri prijavi davka zmoti ali je ne odda, lahko to popravi s tako imenovano samoprijavo. Po določbi prvega odstavka 63. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oziroma če je v davčni napovedi navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. Iz povzetega izhaja, da se morebitne nepravilnosti pri prijavi davkov in razlogi zanje ne ugotavljajo v postopku odpusta obveznosti temveč v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, ter da ne drži pritožbena navedba, da je bila s predmetno odločbo dejansko le odmerjena višina akontacije - odmerjen je bil neprijavljen in neplačan davek. Zakaj davek ni bil prijavljen ali ni bil pravilno prijavljen (pritožnik odnos do neprijave davka), ni stvar niti davčnega inšpekcijskega nadzora niti postopka odpusta obveznosti, temveč le postopka o davčnem prekršku ali kazenskega postopka(1). S tem je zavrnjeno tudi pritožbeno stališče, da v zakonskem dejanskem stanu iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP ni zajeta neprijava davka.

8. Odločitev o stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP.

9. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

(1) Pri. Podlipnik Jernej, Samoprijava po Zakonu o davčnem postopku, Podjetje in delo, letnik 2011.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia