Jedro

Razlogi, s katerimi organ za BPP utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, so pravilni, organ za BPP pa je sprejeto odločitev tudi argumentirano obrazložil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Upravnega sodišča RS v Ljubljani je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 30/2013-2 z dne 19. 3. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi navaja, da je tožnik 3. 5. 2013 vložil tožbo zoper navedeni sklep Upravnega sodišča z dne 19. 3. 2013 ter hkrati podal tudi prošnjo za dodelitev BPP. V obrazložitvi citira tretji odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter drugi odstavek 12. člena tega zakona, po katerem se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve BPP ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna BPP). Iz predložene odločbe Centra za socialno delo A. z dne 27. 3. 2013 je razvidno, da je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči za čas od 1. 4. 2013 do 30. 9. 2013. Glede na to v predmetnem postopku dodelitve BPP ni bilo treba ugotavljati njegovega finančnega položaja. Vendar pa morajo biti ob dodelitvi BPP izpolnjeni ne le finančni pogoj, ampak tudi objektivni t.i. postopkovni pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP je treba na podlagi razpoložljivih podatkov oceniti, ali so izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP (z izjemo posebne BPP) je tako treba upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritev BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Dalje navaja, da iz obrazložitve sklepa Upravnega sodišča RS Bpp 30/2013-2 z dne 19. 3. 2013, s katerim je bila zavržena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 526/2011-4 z dne 11. 1. 2012, izhaja, da je tožnik v obravnavanem primeru vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s popravo - dopolnitvijo tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bp 526/2011-4 ter za zastopanje pred Upravnim sodiščem. Nadalje iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ za BPP vpogledal v vpisnik BPP zadev ter ugotovil, da je tožnik za navedeno zadevo že 25. 1. 2012 vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s popravo tožbe v upravnem sporu in je bilo o njegovi prošnji odločeno v zadevi, ki se je vodila pod št. Bpp 14/2012. Prošnja je bila namreč z odločbo Bpp 14/2012-2 z dne 1. 3. 2012 zavrnjena. Ta odločba je postala pravnomočna 16. 5. 2012. Tako organ za BPP zaključuje, da je bil v konkretnem primeru že voden postopek in je bila izdana odločba št. Bpp 14/2012-2 z dne 1. 3. 2012, zato je organ za BPP z izpodbijanim sklepom št. Bpp 30/2013-2 z dne 19. 3. 2013 na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP prošnjo zavrgel, saj se dejansko stanje in pravna podlaga v obravnavani zadevi nista spremenili. Tako organ za BPP ocenjuje, da je bila z navedenim sklepom tožnikova prošnja utemeljeno zavržena, saj iz obrazložitve le-tega izhaja, da gre za zahtevek, o katerem je že bilo odločeno. Zato po mnenju organa za BPP tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper sklep Upravnega sodišča št. Bpp 30/2013-2 z dne 19. 3. 2013, v zvezi s katerim uveljavlja predmetno dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Ker pa mora za dodelitev BPP izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj po ZBPP, organ za BPP ugotavlja, da je treba njegovo prošnjo po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno. Pri tem tudi pojasnjuje, da slabo finančno stanje, ki je v obravnavani zadevi sicer izkazano, samo po sebi ne daje pravice do dodelitve BPP.

Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijanim sklepom ne strinja. Ker ni prava uka oseba, prosi sodišče, da mu dodeli BPP, da se upravni spor pravilno popravi. S pomočjo pravne pomoči bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v tožbi in tako dokazal organu za BPP, da so njegove navedbe netočne. Izpostavlja, da je prejemnik socialne podpore. Po njegovem mnenju organ za BPP razlaga svoje trditve in argumente za zaščito svojih interesov na način, ki tožniku povzroča vedno večjo stisko. Organ za BPP vseskozi krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker mu od samega začetka v zadevah ne nudi BPP. Meni, da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč za pravilno reševanje sporov, nobena sodna odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna. Poudarja tudi, da organ za BPP napačno ugotavlja, da nima izgledov za uspeh. Poleg tega svojih trditev niti ne obrazloži s tehtnimi argumenti. Brez možnosti odvetnika mu je prikrajšano pravično in pošteno sojenje. Smiselno torej sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne pristojnemu organu za BPP v ponovni postopek. Predlaga tudi, da ga sodišče oprosti vseh stroškov in sodnih taks v zadevi.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni spora o tem, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev izredne BPP, za katero je zaprosil, in sicer po določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP, saj je prejemnik denarne socialne pomoči. Sporno pa je, ali izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Ob dodelitvi BPP mora namreč prosilec, kot je tožniku pojasnil že organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe, izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj v skladu z določbami ZBPP.

Po vpogledu v upravni spis zadeve sodišče ugotavlja, da so razlogi, s katerimi organ za BPP utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem je treba pri presoji dodelitve BPP kot pogoje upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim tudi to, ali ni zadeva očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, pravilni. Organ za BPP je sprejeto odločitev argumentirano obrazložil (glej tretji, četrti in peti odstavek na 2. strani in prvi odstavek na 3. strani izpodbijane odločbe). Tožnik pa v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe organa za BPP, češ da napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh, vendar ne konkretizira, katerih dejstev oziroma okoliščin naj organ za BPP ne bi pravilno ugotovil oziroma upošteval ter v tej zvezi ne ponudi nobenih dodatnih navedb oziroma pojasnil, niti za to ne predlaga kakršnegakoli dokaza, pač pa, kot navedeno, le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj konkretno meni, da ta ni pravilna. Sodišče pa glede na povedano nima pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, zato se v celoti, da ne bi prišlo do ponavljanja, sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1).

V zvezi s predlogom za taksno oprostitev v predmetni zadevi sodišče tožniku pojasnjuje, da se na podlagi četrtega odstavka 10. člena ZST-1 taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje. Zato sodišče o tem predlogu ni posebej odločalo.

Sodišče je po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je tudi izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.