Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno zavrglo revizijo kot nepopolno. Tožnik je vložil revizijo zgolj v dveh izvodih, ne pa v treh. V tem primeru ne gre za nepopolno revizijo. Tudi iz sodne prakse izhaja, da nezadostno število izvodov ne pomeni nepopolnosti pritožbe oziroma v sporni zadevi nepopolnosti revizije. V primeru, če stranka ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog mora sodišče, kot je to določeno v 6. odstavku 108. člena ZPP, vložniku naložiti, naj v določenem roku to stori. Šele v primeru, če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbe v višini 275,23 EUR, v roku 15 dni.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom revizijo tožeče stranke z dne 5. 4. 2016 zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da ne drži trditev sodišča prve stopnje, da ni vložil revizije v zadostnem številu izvodov. V reviziji je namreč kot nasprotno stranko navedel zgolj toženo stranko. Ni pa omenjal oziroma kot nasprotno stranko ni označil stranskega intervenienta. Tožbo je zato vložil v dveh izvodih. Že zaradi tega je napačna odločitev sodišča prve stopnje, ki je vloženo revizijo zavrglo. Če pa bi po mnenju sodišča moral tožnik na reviziji označiti tudi stranskega intervenienta, pa bi bilo sodišče dolžno postopati po 36. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih in tožnika z rokom opozoriti na nepopolno vlogo in mu določiti primeren rok. Sodišče preširoko interpretira določbo 106. in 108. člena ZPP na škodo tožnika, kar je nedopustno. Stranski intervenient je šele kasneje vstopil v postopek, kar pomeni, da je tožena stranka tista, ki bi morala obveščati stranskega intervenienta, ne pa tožnik, ki se o udeležbi stranskega intervenienta v konkretnem postopku sploh ni izjasnil. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka po 1. odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v zvezi s 1. odstavkom 106. člena ZPP in 108. členom ZPP ter 336. členom ZPP v zvezi z 383. členom ZPP. Taka odločitev pa je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.

5. Tožnik je vložil revizijo zoper sodbo pritožbenega sodišča št. Psp 632/2015 z dne 10. 3. 2016. Revizijo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo. Iz obrazložitve izhaja, da revizija ni bila vložena v zadostnem številu izvodov. Sodišče namreč pojasnjuje, da bi moral tožnik revizijo vložiti v treh izvodih, in sicer za sodišče, in pa za toženo stranko ter stranskega intervenienta. Ker je namesto v treh izvodih revizijo vložil zgolj v dveh izvodih sodišče ugotavlja, da gre za nepopolno revizijo, zato jo je s sklepom na podlagi 1. odstavka 374. člena ZPP zavrglo.

6. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi dne 1. 9. 2015 stransko intervencijo dovolilo. Stranski intervenient pa ima vse procesne pravice glede vročanja vlog, kot stranka, kateri se je pridružil. Pritožbene navedbe so torej s tem v zvezi neutemeljene. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da sodišče vloge (revizije) ne bi smelo, kot nepopolne, zavreči. 7. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je tožnik vložil revizijo zgolj v dveh izvodih, ne pa v treh. V tem primeru pa ne gre za nepopolno revizijo. Tudi iz sodne prakse(1) izhaja, da nezadostno število izvodov ne pomeni nepopolnosti pritožbe oziroma v sporni zadevi nepopolnosti revizije. V primeru, če stranka ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog mora sodišče, kot je to določeno v 6. odstavku 108. člena ZPP, vložniku naložiti, naj v določenem roku to stori. Šele v primeru, če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže. Ker nepredložitev zadostnega števila izvodov ne pomeni, da gre za nepopolno vlogo, v tem primeru torej tudi ni mogoče uporabiti 336. člena ZPP.

8. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ugodilo pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

9. Ker je tožnik s pritožbo uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške pritožbe v višini 275,23 EUR, v roku 15 dni. Stroške je pritožbeno sodišče odmerilo upoštevaje Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 s sprem.) in sicer 225,60 EUR po tar. št. 3210, povečano za 22 % DDV.

(1) Glej sklep II Cpg 1067/2014.