Jedro

Stečajni postopek nad samostojnim podjetnikom posameznikom predstavlja razlog, ki preprečuje izvršbo.

Izrek

Ugovoru se ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku naložilo, naj v osmih dneh poravna v predlogu navedeno terjatev, dovolilo predlagano izvršbo in stroške upnika odmerilo na 23.917,00 SIT.

Zoper sklep je ugovarjal dolžnik. Navaja, da je zaradi številnih nepredvidljivih razlogov njegova dejavnost zašla v težave in je bil izveden stečaj. To je bilo objavljeno tudi v uradnem listu in na sodni deski. Svojih obveznosti ni mogel poravnati, zato je tudi zašel v stečaj. Navaja, da nima premičnega in nepremičnega premoženja ter prilaga sklep o uvedbi stečajnega postopka.

Na ugovor je odgovoril upnik. Meni, da dolžnik ni navedel dejstev, ki bi preprečevala izvršbo. Dolžnik svoje obveznosti niti ne zanika, marveč jo celo priznava. Ker določba 5. člena ZGD določa, da samostojni podjetnik posameznik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, torej tudi z osebnim je ugovor dolžnika po mnenju upnika neutemeljen.

Ugovor je utemeljen.

Dolžnik je v svojem ugovoru navedel, da je bil nad njim kot samostojnim podjetnikom posameznikom uveden stečajni postopek, za kar je predložil tudi ustrezen dokaz (sklep stečajnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.št St ... z dne ...). 1. odstavek 111. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL (Ur.l. RS št. 67/93, 39/97 in 52/99) določa, da od dneva začetka stečajnega postopka zoper dolžnika ni mogoče dovoliti ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina. Navedeno pravilo torej predstavlja v zakonu izrecno naveden razlog, ki preprečuje izvršbo (55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Iz tega razloga je dolžnikov ugovor utemeljen in bi moralo sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljaviti in predlog za izvršbo zavrniti.

Upnik sicer navaja, da izterjuje znesek od D. Š. kot fizične osebe, češ da samostojni podjetnik posameznik v skladu z določbo 5. člena Zakona o gospodarskih družbah za svoje obveznosti odgovarja z vsem (tudi osebnim) premoženjem. Vsebina te določbe je sicer res takšna, kot trdi upnik, nima pa za posledico, da bi bilo premoženje fizične osebe ločeno od premoženja iste osebe kot nosilca dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika. Pravni red torej uveljavlja enoten sistem premoženja, razen tistega, ki je iz izvršbe v vsakem primeru izločen. Najboljši argument za to je določba četrtega odstavka 104. člena ZPPSL, ki pravi, da gre v stečajno maso dolžnika, ki je podjetnik posameznik, vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, razen stvari in prejemkov iz tretjega odstavka istega člena. Iz navedenih razlogov je razvidno, da se upnik neuspešno upira dolžnikovim utemeljenim ugovornim razlogom.

Iz zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugovoru dolžnika ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, saj zakon dovolitev izvršbe izrecno prepoveduje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).