Jedro

Po določbi 146. člena ZNP v postopku za dovolitev nujne poti trpi stroške predlagatelj, ki mora torej sam trpeti svoje stroške in ne glede na izid postopka povrniti nasprotnim udeležencem stroške.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ustanovilo v korist parcele št. 1 k.o. Šmarje in v breme parcel 2, 3 in 4 k.o. Velike Žablje ter 2 k.o. Šmarje služnost hoje in vožnje s kmetijsko mehanizacijo, potrebno za obdelavo, vzdrževanje in izkoriščanje vinograda na parc. št. 1 k.o. Šmarje (točka 1 izreka). Služnost predstavlja v naravi 2,2 m široka pot, ki poteka po trasi, kot je to določno opredeljeno v izreku pod točko 2, in kot je tudi označena v skici izvedenca geodetske stroke, ki je sestavni del sklepa. V 3. točki je odločilo, da je dolžan predlagatelj plačati denarno nadomestilo udeležencem, in sicer prvi nasprotni udeleženki 258,62 EUR, drugemu nasprotnemu udeležencu 44,66 EUR ter tretji nasprotni udeleženki 101,97 EUR vsakemu z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila. V točki 4 izreka je odločilo, da skupne stroške nosi predlagatelj sam in bo o višini skupnih stroškov izdan poseben sklep. Poleg tega je dolžan nasprotnim udeležencem povrniti stroške zastopanja v znesku 749,76 EUR.

2. Zoper sklep so se pritožili tako predlagatelj kot nasprotni udeleženci.

3. Nasprotni udeleženci vlagajo pritožbo zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi, predlog za določitev nujne poti pa kot neutemeljen zavrne. Uvodoma navajajo, da je sodišče samo ustrezno popravilo predlog predlagatelja, ko je prišlo do ukinitve prvotne parcele, ki je bila zajeta v predlogu, s parcelno št. 3 in vključitve v parcelo št. 2, sodišče bi namreč moralo po mnenju pritožnikov predlagatelja pozvati, da uskladi predlog s podatki iz zemljiške knjige, ne pa, da ga samo spreminja. Opozarjajo na postopek za izdajo začasne odredbe, ko je bilo sodišče le enostransko obveščeno in seznanjeno z okoliščinami, ko je odločalo o ugovoru, saj tudi nasprotnih udeležencev o vlogah predlagatelja ni sproti seznanjalo. Odškodnina, ki je določena, je prenizka, posebej Č. je nujna pot popolnoma uničila parcelo, zmanjšala pa se je tudi vrednost drugih dveh parcel. V letu 1991 je ob pripravi terena za vinograd predlagatelj prišel na parcelo po zgornji poti in je vprašanje zakaj je ne uporablja tudi v bodoče. Trasa, sprejeta na podlagi odločitve sodišča, ni bila nasprotnim udeležencem predstavljena na terenu, leseni količki so že zdavnaj izginili, ter bo predlagatelj svobodno vozil kjer bo hotel. Gotovo se ne bo držal širine 2,20 metra. Zakaj se je sodišče odločilo, da pot zoži na vsaki strani po 15 cm glede na ugotovitev izvedenke, ne pove, s tem je povzročena še večja škoda, saj je še večji del parcele za pritožnike neuporaben. Sodišče ne odloči niti o vzdrževanju nujne poti. Nasprotni udeleženci pa so sploh zahtevali, da je širina le 210 cm in tam ni obračališča. Do navedenega se sodišče ni opredelilo. Parcela št. 2 Velike Žablje, ki ni po ugotovitvah izvedenke intenzivno obdelana, predstavlja zaključeno celoto in je izgubila na vrednosti. Pritožniki tudi menijo, da bi sodišče moralo pridobiti izjavo upravljavca ceste glede možnosti direktnega priključka na lokalno cesto. Priglašajo stroške pritožbe.

4. Predlagatelj se pritožuje zoper odločbo o stroških. Pretežna večina stroškov ni nastala z delom izvedencev, ki so merili nujno pot, pač pa so izvedenci po predlogu nasprotnih udeležencev proti volji predlagatelja zamejničili drugi dve trasi, s tem so nastali stroški po nepotrebnem, saj je bilo ravnanje udeležencev tako, da se povzroča škodo predlagatelju, sodišče je moralo preverjati možnost drugih variant, ker so to zahtevali nasprotni udeleženci, čeprav jim je bilo jasno, da se poti na po njih predlaganih trasah ne da speljati. Zato bi za del stroškov v zvezi z izvedencem moralo sodišče bremeniti nasprotne udeležence. Glede odvetniških stroškov pa je sodišče priznalo praktično vse stroške, večina časa pa se je porabila za delo na terenu, tudi zaradi prej opisanih nepotrebnih zahtev nasprotnih udeležencev. Tudi ni prav, da je naloženo predlagatelju plačilo vseh stroškov, povezanih z začasno odredbo, saj z ugovorom in pritožbo nasprotni udeleženci niso uspeli. Po mnenju predlagatelja bi vsaj te stroške morali nositi nasprotni udeleženci.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na uradoma upoštevne postopkovne kršitve in pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, ki se v tem postopku smiselno uporablja glede na določbe 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP).

7. Pritožbeno sodišče razlogom pritožbe nasprotnih udeležencev ne more pritrditi. Tako ni utemeljen pritožbeni razlog kršitve postopka, da je tožbeni zahtevek prekoračen. V nepravdnih postopkih je za razliko pravdnih, ko mora tožeča stranka postaviti določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev (180. člen ZPP), v 31. členu ZNP določeno, da mora predlog vsebovati opis razmerja oz. stanja, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe in druge podatke, ki ji mora imeti vsaka vloga. Predlagatelj pa je v predlogu opisal, na kak način naj sodišče uredi razmerje med njim in nasprotnimi udeleženci. Glede postopka za dovolitev nujne poti ima ZNP še posebno določbo v 141. členu, ki nalaga predlagatelju, da navede zemljiškoknjižne podatke o zemljišču, ki pot potrebuje in o zemljiščih, na katerih poteka oz. bi lahko potekala pot, vrsto dejanske rabe zemljišč ter prebivališče lastnikov in predlog načina uporabe nujne poti ter je tem zahtevam predlagatelj v predlogu zadostil. Sodišče je odločilo v okviru predloga, saj je ugotovilo, da je utemeljen predlog, da pot poteka po nepremičninah nasprotnih udeležencev, zgolj okoliščina, da je prišlo med postopkom do preoštevilčenja, ko ob tem sodišče formalno ni predlagatelja pozvalo, da „tožbeni zahtevek« (ZNP tega termina niti ne pozna) uskladi tako, da navede novo številko parcele, pa glede na razloženo ne pomeni, da je sodišče odločilo drugače, kot je predlagano. Navedbe o posredovanju vlog udeležencev in posledično graja postopka v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe so neutemeljene, saj je ta postopek že zaključen, ugovor je bil zavrnjen, enako pritožba. Pritožniki tudi ne morejo uspeti s trditvami o prenizkih odmenah in primernosti uporabe poti po drugih parcelah, te trditve predstavljajo zgolj nestrinjanje z zaključki prvostopenjskega sodišča, ki imajo podlago v ugotovitvah in mnenju izvedenke, ki je na podlagi strokovnega znanja podala oceno, potem ko je tudi opravila ogled nepremičnin v naravi, manjvrednosti glede na to, da po določenih parcelah poteka nujna pot, kar zmanjšuje njihovo vrednost in o primernosti po udeležencih predlaganih drugih poti. Sodišče prve stopnje je odločilo v okviru materialnopravnih določb 88. in 89. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Nujno pot lahko dovoli za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne potne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški ter je ugotovljeno, da potrebne zveze z javno cesto nepremičnina predlagatelja nima. Izpolnjen je tudi drugi pogoj, to je, da se z nujno potjo ne onemogoča ali znatno ne ovira uporaba nepremičnin, po katerih naj bi pot potekala, in tudi o tem ima sklep jasne in prepričljive razlog in se je sodišče, kot že zgoraj razloženo, opredelilo tudi do ugovorov nasprotnih udeležencev o primernosti drugih možnih poti in o tem podalo pravno pravilne razloge. Za dovoljeno nujno potjo je upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo, in tudi o tem je odločeno. Tudi niso utemeljeni očitki, ko se pritožniki sprašujejo, zakaj sodišče ni odločilo o vzdrževanju nujne poti, in zakaj ni pridobilo izjave upravljavca cest. Te dolžnosti glede na razloženo sodišče ni imelo. Po drugem odstavku 89. člena SPZ sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tujo nepremičnino. Sodišče je, ne glede na predlog predlagateljev (predlagana pot v širini 2,50 metra) glede na pojasnilo izvedenke, da za mehanizacijo, ki jo predlagatelj uporablja za obdelavo svojega zemljišča, potrebuje pot le v širini 2,20 metra potem, ko je izvedenec že izdelal skico, zato skladno s citirano določbo odločilo, da se predlogu ugodi le delno tako, da se dovoli nujna pot v širini 2,20 metrov (in je s tem odgovorjeno tudi na navedbe udeležencev, da bi zadoščala pot v ožjem obsegu) tako, da je ta ožja glede na pot, vrisano v skici, na vsakem robu za 15 cm. Zgolj ta okoliščina ne predstavlja obveze sodišča, da ponovno opravi ogled, kot to zmotno menijo pritožniki, gre za tehnično opravilo, ki je posledica prej sprejete odločitve sodišča. Jasno je tudi, da je pot »zožana« glede na prvotno predlagano traso na obeh straneh, saj gre v naravi za zatravljen kolovoz in je po naravi stvari zožanje primerno tako, da pot poteka tako, kot se že uporablja (po sredini kolovoza z utrjenimi kolesnicami).

8. Tudi pritožba predlagatelja ni utemeljena. Po določbi 146. člena ZNP v postopku za dovolitev nujne poti trpi stroške predlagatelj, ki mora torej sam trpeti svoje stroške in ne glede na izid postopka povrniti nasprotnim udeležencem stroške. Nasprotni udeleženci so imeli pravico, da so v postopku podali svoje predloge oz. ugovore, zakaj menijo, da je primerneje, da nujna pot ne poteka po njihovih, pač pa po drugih nepremičninah, in ni mogoče šteti (za kar se zavzema pritožnik z navrženo tezo, da so vedeli, da se tam poti ne da speljati), da gre zaradi podanih predlogov, kar je privedlo tudi do višjih stroškov za izvedence in za zastopanje, za neutemeljeno povzročene stroške oz. stroške, povzročene po njihovi krivdi (prim. 5. odst. 35. člena ZNP). To velja tudi za stroške zaradi vloženih pravnih sredstev v zvezi z izdano začasno odredbo, saj zgolj dejstvo, da s pravnimi sredstvi nasprotni udeleženci niso uspeli, ne predstavlja krivdnega ravnanja.

9. Sodišče druge stopnje tudi uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev ni zasledilo in je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo ter sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).