Jedro

Upnik, ki mu je bil ugovor skupaj s pozivom vročen 7. 1. 2026, je 13. 1. 2026 vložil pravočasen in obrazložen odgovor na ugovor, v katerem se je določno opredelil do pravnih naziranj dolžnice, da vložitev predloga za dopustitev revizije preprečuje izvršbo, in jim s sklicevanjem na pravnomočnost izvršilnega naslova in vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov obrazloženo nasprotoval, v dokaz svojih navedb pa se je skliceval na pravnomočen izvršilni naslov. Prav tako se je obrazloženo opredelil glede predlaganega odloga izvršbe. Pravnim naziranjem upnika je v izpodbijanem sklepu (točki 8 in 9 obrazložitve) sledilo tudi sodišče prve stopnje.

Upnik je stranka postopka in ima na dolžnikov obrazložen ugovor pravico odgovoriti (prim. tretji odstavek 53. člena in prvi odstavek 57. člena ZIZ). Gre za zakonsko določen način dejanske izvedbe pravice do sodelovanja v izvršilnem postopku v fazi odločanja o utemeljenosti dovolitve izvršbe (22. člen Ustave RS). Pri tem pa upnik v odgovoru na ugovor ni omejen zgolj na trditve nasprotne stranke o dejstvih, ampak se lahko izjavi tudi o pravnih stališčih dolžnika in tako poskuša vplivati na odločitev sodišča o ugovoru.

Kljub sicer pravilni ugotovitvi, da razlogi, ki jih je v ugovoru uveljavljala dolžnica (vložitev predloga za dopustitev revizije), niso razlogi, ki preprečujejo izvršbo, na katero je sodišče prve stopnje svojo odločitev o zavrnitvi ugovora oprlo v izpodbijanem sklepu, glede na zgoraj pojasnjeno upniku v obravnavani zadevi ni mogoče odreči pravice do povrnitve stroškov, ki so mu z vložitvijo obrazloženega odgovora na ugovor utemeljeno nastali. Stališče sodišča prve stopnje, da teh stroškov ni mogoče šteti kot stroškov, potrebnih za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ), je zato materialnopravno zmotno.

Izrek

I.1. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki III izreka spremeni tako, da je dolžnica dolžna upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 671,98 EUR.

II.2. Dolžnica je dolžna upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti stroške pritožbe v znesku 149,33 EUR. V presežku se upnikov zahtevek za povrnitev stroškov pritožbe zavrne.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I izreka zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi, pod točko II izreka je zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe, pod točko III izreka pa je odločilo, da upnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka.

2.Zoper stroškovno odločitev, sprejeto pod točko III izreka, je pritožbo iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava vložil upnik. Navedel je, da ga je sodišče z dopisom pozvalo k odgovoru na ugovor in ga opozorilo, da bo, če na ugovor ne bo odgovoril, ugovorne razloge štelo za upoštevne. Pojasnil je, da je v vlogi, s katero je odgovoril na ugovor dolžnice in na njen predlog za odlog izvršbe, obširno pojasnil svoje stališče glede izvršilnega naslova in glede predloga dolžnice za zavrnitev predloga za izvršbo in za zavrnitev odloga izvršbe. To stališče je nenazadnje v dveh točkah izpodbijanega sklepa izpostavilo tudi sodišče prve stopnje, zaradi česar ni mogoče govoriti, da bi bili razlogi, ki jih je navedel upnik, neupoštevni, in tudi ne o tem, da bi sodišče prve stopnje ugovor in predlog za odlog izvršbe zavrnilo po uradni dolžnosti. Če bi bilo temu tako, namreč sodišče upnika ne bi pozvalo k izjavi in mu podalo zgoraj navedenega opozorila. Menil je, da so stroški, ki jih je priglasil, v celoti utemeljeni. Sodišču druge stopnje je predlagal spremembo sprejete stroškovne odločitve tako, da dolžnico zaveže k povrnitvi nadaljnjih stroškov izvršbe. Zahteval je tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Dolžnica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Na podlagi petega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je dolžnik upniku dolžan povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.

6.Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da mu je sodišče prve stopnje hkrati z ugovorom vročilo tudi poziv z dne 7. 1. 2026 k vložitvi odgovora na ugovor. V tem pozivu je navedlo, da upniku pošilja obrazložen ugovor dolžnice, na katerega lahko s pisnim odgovorom na ugovor odgovori v roku 8 dni. Prav tako ga je opozorilo, da se, če v tem roku odgovora na bo vložil, šteje, da so dolžničine navedbe v ugovoru resnične (prvi odstavek 58. člena ZIZ), in da mora v odgovoru na ugovor navesti dejstva, na katera se opira predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžničine navedbe v ugovoru resnične (tretji odstavek 58. člena ZIZ).

7.Upnik, ki mu je bil ugovor skupaj s pozivom vročen 7. 1. 2026, je 13. 1. 2026 vložil pravočasen in obrazložen odgovor na ugovor, v katerem se je določno opredelil do pravnih naziranj dolžnice, da vložitev predloga za dopustitev revizije preprečuje izvršbo, in jim s sklicevanjem na pravnomočnost izvršilnega naslova in vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov obrazloženo nasprotoval, v dokaz svojih navedb pa se je skliceval na pravnomočen izvršilni naslov. Prav tako se je obrazloženo opredelil glede predlaganega odloga izvršbe. Pravnim naziranjem upnika je v izpodbijanem sklepu (točki 8 in 9 obrazložitve) sledilo tudi sodišče prve stopnje.

8.Upnik je stranka postopka in ima na dolžnikov obrazložen ugovor pravico odgovoriti (prim. tretji odstavek 53. člena in prvi odstavek 57. člena ZIZ). Gre za zakonsko določen način dejanske izvedbe pravice do sodelovanja v izvršilnem postopku v fazi odločanja o utemeljenosti dovolitve izvršbe (22. člen Ustave RS). Pri tem pa upnik v odgovoru na ugovor ni omejen zgolj na trditve nasprotne stranke o dejstvih, ampak se lahko izjavi tudi o pravnih stališčih dolžnika in tako poskuša vplivati na odločitev sodišča o ugovoru.

9.Kljub sicer pravilni ugotovitvi, da razlogi, ki jih je v ugovoru uveljavljala dolžnica (vložitev predloga za dopustitev revizije), niso razlogi, ki preprečujejo izvršbo, na katero je sodišče prve stopnje svojo odločitev o zavrnitvi ugovora oprlo v izpodbijanem sklepu, glede na zgoraj pojasnjeno upniku v obravnavani zadevi ni mogoče odreči pravice do povrnitve stroškov, ki so mu z vložitvijo obrazloženega odgovora na ugovor utemeljeno nastali. Stališče sodišča prve stopnje, da teh stroškov ni mogoče šteti kot stroškov, potrebnih za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ), je zato materialnopravno zmotno.

10.Upnik je stroške, katerih povrnitev je zahteval v odgovoru na ugovor, obračunal v skladu z določbami Odvetniške tarife (OT), in sicer 900 točk (540,00 EUR) za sestavo odgovora na ugovor po odvetniku (tar. št. 31/7 OT), 2 % materialnih stroškov (10,80 EUR; tretji odstavek 11. člena OT) in 22% DDV (121,18 EUR), zaradi česar je upravičen do povrnitve vseh priglašenih stroškov v skupni višini 671,98 EUR. Sodišče druge stopnje je zato sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki III izreka spremenilo tako, kot izhaja iz točke I izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Upnik, ki je s pritožbo v celoti uspel, je upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu s pritožbo utemeljeno nastali, saj gre za za postopek potrebne stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ). Kot take je sodišče druge stopnje upniku glede na vrednost pritožbeno spornega predmeta priznalo in dolžnici v plačilo naložilo stroške v skupni višini 149,33 EUR, in sicer 200 točk (120,00 EUR) za sestavo pritožbe po odvetniku (tar. št. 31/7 OT; v presežku nad tem zneskom glede na pritožbeno sporno vrednost upnikov zahtevek za povrnitev stroškov nima podlage v določbah OT), 2 % materialnih stroškov (2,40 EUR; tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV (26,93 EUR). V presežku je upnikov stroškovni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Upnik niti v odgovoru na ugovor niti v pritožbi ni zahteval tudi zakonskih zamudnih obresti od priglašenih stroškov, zaradi česar sodišče druge stopnje, ki je tudi v tem delu upravičeno odločati le v mejah postavljenega zahtevka (prvi odstavek 2. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), dolžnici za primer zamude v plačilo ni naložilo tudi zakonskih zamudnih obresti od upniku prisojenih stroškov.

-------------------------------

1Prim. sklepa VSL IV Ip 812/2020 z dne 8. 7. 2020 in IV Ip 3114/2018 z dne 1. 2. 2019.