Jedro

Glede na namen zemljiške knjige ter formalno naravo zemljiškoknjižnega postopka, je osem dnevni rok za ugovor primeren, da se stranka v tem času seznani z relevantnim procesnim gradivom ter poda svoja stališča. Časovna omejitev procesnih dejanj z roki ni v nasprotju s pravico stranke do sodnega varstva. Na ta način se zagotavlja procesna disciplina, pravna varnost in zasleduje načelo pospešitve postopka.

Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da vročitve na podlagi fikcije v pravni državi ne bi smelo biti. Gre sicer za skrajen, vendar nujen institut, saj bi bil v nasprotnem primeru ogrožen tek sodnega postopka ter s tem učinkovitost sodnega varstva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor drugega udeleženca A. A. z dne 6. 4. 2022, saj je štelo, da ga je vložil prepozno.

2. Zoper ta sklep se pritožuje drugi udeleženec. Navaja, da je rok za vložitev ugovora prekratek in ne omogoča pravice do pravnega sredstva. Je prava neuka in nevešča oseba, ki ne razume teka rokov. Ni funkcionalno pismen. Terjatev upnika je neutemeljena in nezakonita. Ni bil izveden pošten in javni sodni postopek, ki bi ga spoznal za dolžnika ali kakorkoli ugotovil njegov dolg do upnika (B. B.). Noben zakonski pogoj za vpis v zemljiško knjigo in poseg v zasebno lastnino ni podan. Grobo je kršena pravica do zasebne lastnine. Vsak ima pravico do sodnega varstva brez omejitev, zato "ni v skladu z ustavo navedba, da je ugovor prepozen". Nepremičnine predstavljajo zaščiteno kmetijo. Z nepremičninami ni nikoli garantiral v nobenem pogodbenem razmerju. Sodišče bi moralo zagotoviti nedotakljivost stanovanja. V pravni državi fikcije vročitve sploh ne bi smelo biti, stranke se na tak način onemogoča. Fikcijo vročitve se lahko zlorablja. Sodišče ne more trditi, da je bil sklep vročen pravi čas, saj ne obstaja podpisan obrazec za prejem pošte, ki bi edini dokazoval vročitev. Ne upošteva se, da se pošta lahko založi in podobno. Navaja vrsto določb Ustave, Listine Evropske konvencije o človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih predpisov, ki v konkretnem primeru niso bili upoštevani.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da je drugi udeleženec vložil ugovor zoper sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, Dn 158285/2020 z dne 7. 3. 2022, po poteku zakonsko predpisanega osemdnevnega roka. Ta rok je iztekel 1. 4. 2022, nasprotni udeleženec pa je vložil ugovor šele 6. 4. 2022. Tega zaključka pritožnik konkretizirano ne napada. Neutemeljene so njegove navedbe, da je predpisan osem dnevni rok za ugovor prekratek. Glede na namen zemljiške knjige (vpis in javna objava podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami) ter formalno naravo zemljiškoknjižnega postopka, je po mnenju pritožbenega sodišča ta rok povsem primeren, da se stranka v tem času seznani z relevantnim procesnim gradivom ter poda svoja stališča. Časovna omejitev procesnih dejanj z roki ni v nasprotju s pravico stranke do sodnega varstva. Na ta način se namreč zagotavlja procesna disciplina, pravna varnost in zasleduje načelo pospešitve postopka. Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da vročitve na podlagi fikcije v pravni državi ne bi smelo biti. Gre sicer za skrajen, vendar nujen institut, saj bi bil v nasprotnem primeru ogrožen tek sodnega postopka ter s tem učinkovitost sodnega varstva. Pritožnik ne more uspeti niti s svojimi pavšalnimi in z ničemer podkrepljenimi trditvami, da je pravni laik (funkcionalno nepismen) in da ne razume teka rokov, niti z nekritičnim povzemanjem vrste ustavnih določb in drugih predpisov, ki naj bi bile v tem zemljiškoknjižnem postopku kršene oziroma neupoštevane. Pravno nerelevantne so ostale njegove pritožbene navedbe, ki se v pretežni meri nanašajo na predhodni izvršilni postopek oziroma na vprašanje obstoja pritožnikovega dolga. Tehtnih razlogov, s katerimi bi izpodbil predmetno odločitev, pritožnik ni podal. 5. Ker pritožbeno sodišče niti uradoma upoštevanih kršitev ni zasledilo, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi).