26. 1. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Skupine poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije, na seji 26. januarja 2012

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 110/09) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Predlagatelji izpodbijanemu zakonu očitajo, da naj bi bil v neskladju z 2., 14., 120., 138. in 142. členom Ustave ter z 9. členom Evropske listine lokalne samouprave (Uradni list RS, št. 57/96, MP, št. 15/96 – MELLS), ker naj bi Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju MOL) omogočal pridobitev dodatnih sredstev za financiranje njenih projektov mimo sistemskih okvirov in mimo razpisov. Menijo, da neposredna sklenitev dogovora med Vlado Republike Slovenije in MOL, na podlagi katerega bi MOL prejemala dodatna sredstva za financiranje nekaterih nalog, na ustavno nedopusten način posega v sistemsko določeno financiranje občin.

2.Po prvem odstavku 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa med drugim vloži tudi tretjina poslancev Državnega zbora. Upravičeni predlagatelj je v tej zadevi ob vložitvi zahteve obstajal. Vendar Ustavno sodišče pazi na obstoj procesnih predpostavk po uradni dolžnosti ves čas postopka. To velja tudi za procesno predpostavko obstoja upravičenega predlagatelja. Ustavno sodišče postopka za oceno ustavnosti predpisa praviloma ne more začeti niti voditi po uradni dolžnosti.[1] Pri tem postopek, sprožen z vložitvijo zahteve, ne pomeni izjeme od tega splošnega pravila. Tudi v tem postopku je predlagatelj dominus litis procesa – in sicer ne le ob vložitvi zahteve, temveč tudi v nadaljevanju.

3.V obravnavani zadevi je zahtevo vložila skupina poslank in poslancev, ki je svoj poslanski mandat izvrševala v mandatnem obdobju Državnega zbora 2008–2011. To mandatno obdobje se je po opravljenih predčasnih volitvah izteklo s konstituiranjem novega Državnega zbora 21. 12. 2011. S tem dnem je skupina poslank in poslancev prejšnjega sklica[2] izgubila zakonsko podeljeno sposobnost biti predlagatelj v postopku pred Ustavnim sodiščem. V takšnem primeru Ustavno sodišče zahtevo zavrže. Tako je Ustavno sodišče odločilo že s sklepom št. U-I-356/07 z dne 2. 7. 2009 (Uradni list RS, št. 55/09, in OdlUS XVIII, 34). Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, je treba tudi v tej zadevi zahtevo zavreči, ker upravičeni predlagatelj ne obstaja več.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnik mag. Marta Klampfer, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Podpredsednik

Opombi:

[1]Načelo oficialnosti je uveljavljeno le v primeru razširitve postopka po t. i. modelu koneksitete (30. člen ZUstS) ter v primeru razširitve postopka ob ustavni pritožbi (drugi odstavek 59. člena ZUstS). Vendar tudi ti postopki niso sproženi brez predloga upravičenega predlagatelja za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa oziroma brez vlagatelja pobude ali ustavne pritožbe.

[2]Ob konstituiranju novega Državnega zbora je bil poslanski mandat ponovno potrjen le osemnajstim podpisnikom zahteve.