Jedro

Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožniku glede zatrjevanja o nepravilno zavrženi tožbi glede odločbe z dne 13. 4. 2015, saj je izkazano, da tožnik ni postopal skladno z napotilom v sklepu z dne 17. 9. 2021. Le-ta je bil tožniku vročen 8. 10. 2021, tožba pa je bila dopolnjena šele 22. 10. 2021, torej po izdaji izpodbijanega sklepa o zavrženju tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo vloženo zoper dokončno odločbo toženke št. ... z dne 21. 4. 2021 in zoper odločbo toženke št. ... z dne 13. 4. 2015 (v povezavi s prvostopno odločbo imenovanega zdravnika z dne 11. 2. 2021), ki je pritožbi ni priložil. 2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep naslovnega sodišča odpravi ter zadevo vrne v obravnavo sodišču prve stopnje, toženki pa naloži vračilo pritožbenih stroškov. Pooblaščenka tožnika je po pozivu sodišča v zakonitem roku vložila popravek tožbe (šlo je zgolj za odpravo pisne napake pri navajanju izpodbijane odločbe). Tožnik je pravočasno pooblastil odvetnico, da je vložila pisni popravek, zato so ugotovitve sodišča o prepoznem postopanju neutemeljene. Izpodbijano odločbo je tožnik prejel šele 26. 5. 2021, ko je imel pregled pri nevrokirurgu v A.. Tožnik ima prejemanje pošte urejeno preko poštnega predala na poštni enoti B. in toženka je takšen način sprejela. Izpodbijana odločba je bila poslana in vročena naslovniku na naslov poštnega predala v kraju, kjer dejansko nima stalnega prebivališča. Poštni predal ni hišni predalčnik. Prejemanje poštnih pošiljk je omejeno s poslovanjem poštne enote. Pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, ki ga je sprejelo na občni seji dne 14. 1. 2015 se nanaša na hišni predalčnik, ki je naslovniku dosegljiv 24 ur na dan. Tožnik je bil do 27. 5. 2021 v bolniškem staležu in ni smel zapuščati kraja bivanja, zato ni nobene osnove, da bi fikcija vročitve nadvladala nad fikcijo bivanja, ker je fikcija bivanja predpogoj za realizacijo fikcije vročitve. V obdobju vročanja izpodbijane odločbe je tožnik bival izven C., kar potrjuje priložena izjava z dne 31. 5. 2021, ki je bila podana na zahtevo FURS v pravnomočno končani zadevi. Zaradi epidemije Covid-19 je bilo omejeno gibanje na občine iz statistične regije. Za pošiljko je izvedel šele takrat, ko je ob specialističnem pregledu v bližnjem A., prevzel pošto iz poštnega predala.

3. Toženka je v odgovoru na pritožbo izpostavila, da je bil tožniku sklep vročen 8. 10. 2021, tožbo pa je tožnik dopolnil šele po izdaji izpodbijanega sklepa dne 20. 10. 2021 (22. 10. 2021), zato je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo. Odločba z dne 21. 4. 2021 je bila tožniku vročena 11. 5. 2021, ko je potekel 15-dnevni rok iz 87. člena ZUP. Iz upravnega spisa št....pri toženki je razvidno, da je tožnik 3. 3. 2021 vložil dopis z dne 18. 2. 2021, v katerem zaproša toženko, naj mu vso pošto vroča na naslov poštnega predala „D.“. V prizadevanju, da bi tožnika pošiljke dejansko dosegle, je toženka tožnikovi izrecni zahtevi sledila, zato tožnik neutemeljeno oporeka vročanju v poštni predal in fikciji vročitve. Tožnik je kot stranka postopka dolžan toženko obveščati o naslovu za vročanje oziroma o morebitnih spremembah le-tega, kot to izhaja iz prvega odstavka 96. člena ZUP. Tožnik, ki je konkretni upravni postopek začel z vložitvijo pritožbe zoper odločbo imenovanega zdravnika, je odločbo toženca lahko pričakoval, zato je bil dolžan izkazati potrebno skrbnost. Neutemeljena je pritožnikova trditev, da se načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 14. 5. 2015 nanaša zgolj na hišni predalčnik. Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015 se nanaša na fikcijo vročitve po 87. členu ZUP in na fikcijo vročitve po ZPP, ki se nanaša tudi na situacijo o poštnem predalu. Zgolj 4. odstavek 87. člena ZUP govori o hišnem predalčniku in izpostavljenem predalčniku, vendar se ta odstavek ne nanaša na poročilo o pošiljki, ampak ureja le, kako se ravna s pošiljko po nastopu fikcije, to je po preteku 15-dnevnega roka za prevzem. Namen slednje določbe je zavarovati pošiljko pred poškodovanjem ali uničenjem, zato določa hišni ali izpostavljen predalčnik, če tega ni pa se vrne pošiljka pošiljatelju. Stranka, ki izrecno določi, kam naj se ji vročajo pošiljke, nato pa ne zagotovi prevzemanja le-teh, sama nosi posledice teh opustitev. Neutemeljene so trditve tožnika, da je bival izven C. in da zaradi bolniškega staleža ni smel zapuščati kraja bivanja. Za naslov stalnega bivališča, ki izhaja iz uradnih evidenc, je tožnik izrecno izjavil, da tam ne prebiva, kar ponavlja tudi v sklepu. Naslov poštnega predala, ki ga je za vročanje izrecno sporočil tožnik navaja tudi v vseh vlogah na sodišče. Listine, ki jih tožnik predlaga v podkrepitev svojih navedb glede bivanja, pa so nastale po izdaji in vročitvi odločb toženke, zato nimajo pravne teže. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter upoštevajoč pravilno uporabo pravil postopka, tudi pravilno odločilo.

6. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožniku glede zatrjevanja o nepravilno zavrženi tožbi glede odločbe z dne 13. 4. 2015, saj je izkazano, da tožnik ni postopal skladno z napotilom v sklepu z dne 17. 9. 2021. Le-ta je bil tožniku vročen 8. 10. 2021, tožba pa je bila dopolnjena šele 22. 10. 2021, torej po izdaji izpodbijanega sklepa o zavrženju tožbe.

7. Neutemeljeno je tudi pritožnikovo razlogovanje o pravočasnem postopanju in vložitvi tožbe zoper dokončno odločbo toženke z dne 21. 4. 2021. Prvostopno sodišče je v 6. točki obrazložitve sklepa pravilno navedlo vse ključne datume vročitve ter zakonska določila, iz katerih izhaja, da so bile določbe o fikciji vročitve iz 3. odstavka 139.b člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in 4. odstavek 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99, v nadaljevanju ZUP) pravilno uporabljene.1

8. Neupoštevna so pritožnikova razlogovanja o nepravilni ugotovitvi datuma vročitve odločbe toženke. Toženka je tožniku vročala vsa pisanja na naslov poštnega predala „D.“, ki si ga je tožnik uredil po 8. členu Splošnega akta o izjemah pri izvajanju univerzalne poštne storitve (Ur. l. RS, št. 22/10). Slednje je potrdil tudi sam tožnik v pritožbi. Kot je pravilno opozorila toženka, je tožnik pričel postopek ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo in je bil tekom tega postopka dolžan toženko obveščati o naslovu za vročanje oziroma o morebitnih spremembah, kot to določa prvi odstavek 96. člena ZUP.2 Upoštevajoč navedeno je toženka tožniku pravilno pošiljala vsa pisanja na ta naslov, zato je neupošteven njegov ugovor o nepravilnem vročanju. Nenazadnje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik tudi v tožbi in nadaljnjih pisanjih sporen naslov navedel kot naslov za vročanje.

9. Sklicevanje na načelno pravno mnenje VS RS z dne 14. 1. 2015 je za konkretni primer neustrezno. Načelno pravno mnenje je namenjeno poenotenju sodne prakse glede trenutka nastopa fikcije vročitve pisanja, od katerega teče rok za vložitev tožbe ali pravnega sredstva oziroma s katerim nastopi druga pravna posledica v vseh postopkih, v katerih se uporabljajo določbe četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma 4. odstavka 142. člena ZPP, v primeru, če je ta dan sobota, nedelja, praznik RS, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan v RS. Ključno dejstvo pri presoji pravilnosti konkretnega vročanja je dejstvo, da je bil tožnik tisti, ki je izrecno določil naslov za vročanje pošiljk. Toženka je z vročanjem na ta naslov skušala zagotavljati, da bi tožnik vsa pisanja dejansko tudi prejel.3

10. Namen fikcije vročitve je v določitvi trenutka, od katerega za stranko prične teči zakonski rok za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, oziroma trenutka, s katerim nastopijo druge pravne posledice v upravnem ali sodnem postopku, čeprav pisanja ni prevzela. Pravni institut fikcije vročitve je bil v procesne zakone umeščen za zagotovitev učinkovitega varstva pravic udeležencev upravnih in sodnih postopkov ter preprečitev, da bi udeleženci s svojo neaktivnostjo ali celo izigravanjem zakona postopke neupravičeno zavlačevali.

11. Tako mora ostati neutemeljeno razlogovanje tožnika v tej smeri in navajanje okoliščin, s katerim skuša opravičiti svojo pasivnost pri prejemanju pisanj.

12. Upoštevajoč obrazloženo je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Tožba vložena priporočeno po pošti dne 14. 6. 2021, je bila vložena po preteku zakonskega roka za vložitev tožbe, ki se je iztekel dne 10. 6. 2021. 2 Dodatno pa je še izrecno navedel, da se mu pošiljke toženke vročajo v poštni predal. 3 To potrjuje potek predhodnega upravnega postopka, saj so bile pošiljke ves čas pendentnih postopkov vročene v poštni predal C., kjer je tožnik kljub bolniškemu staležu, pošto prevzemal.