Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za presojo, ali je izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po prvem odstavku 158. člena ZPP, ni odločilen le datum izpolnitve, pač pa, kdaj je tožnik za to zvedel. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, je potrebno odločiti o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko tožeča stranka zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor ji pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijani del sklepa (II. točka izreka) delno spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 102,57 EUR (namesto zneska 210,68 EUR) v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.
II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 232,55 EUR v 8 dneh od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka), ter da je tožnik toženi stranki dolžan v roku 8 dni povrniti 210,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila, sam pa krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).
2. Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je še vedno sporno, ali pripadnikom SV pripada 30 % ali 130 % dodatek. Vztrajanje tožnika pri tožbi je bilo očitno upravičeno, saj je tožena stranka naknadno dne 5. 3. 2018 posameznim pripadnikom ponovno izplačala določene 30 % dodatke, še vedno pa ni pravnomočno odločeno o tem, ali jim morda pripada celo 130 %. Zato ni razumljivo, kdaj naj bi nastopil tisti trenutek, ko naj bi bil tožnik dolžan umakniti tožbo, da ga ne bi zadele posledice po prvem odstavku 158. člena ZPP. Meni, da bi sodišče moralo uporabiti drugi odstavek 154. člena ZPP, kar je bila podlaga za odločitev v drugih istovrstnih zadevah. Tudi pritožbeno sodišče je v zadevi Pdp 412/2018 obrazložilo, da roka ne določata niti Zakon o delovnih in socialnih sodiščih niti ZPP, zato ni razloga, da sodišče ne bi uporabilo pravila o povrnitvi stroškov v sorazmerju z uspehom v pravdi.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).
5. Pravilno je stališče tožnika, da bi moralo sodišče odmeriti stroške postopka po uspehu. Sodišče prve stopnje je zaradi delno nepravilnega materialnopravnega stališča (da je tožnik tožbo umaknil nepravočasno), tožniku naložilo povrnitev vseh stroškov postopka tožene stranke. Drži, da je prišlo v predmetni zadevi do delne izpolnitve tožbenega zahtevka 5. 12. 2017. Vendar pa je tožena stranka šele s pripravljalno vlogo z dne 3. 7. 2018, ki je bila pooblaščencu tožnika vročena 5. 7. 2018, jasno opredelila, kaj je bilo tožniku iz naslova nadur izpolnjeno, zato ni mogoče šteti, da je tožnica tožbo umaknila prepozno. Za presojo, ali je izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po prvem odstavku 158. člena ZPP, namreč ni odločilen le datum izpolnitve, pač pa, kdaj je tožnik za to zvedel. Tožnik je po vložitvi navedene vloge tožene stranke, ko je bil torej seznanjen s tem, na kaj se nanaša plačilo tožene stranke, 5. 7. 2018 umaknil tožbo v celoti (tudi v zvezi z neizpolnjenim delom tožbenega zahtevka). Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, je potrebno odločiti o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko tožeča stranka zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor ji pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP (prim.: N. Betteto, v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 47). Glede na to je potrebno v obravnavani zadevi o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.
6. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka delno spremenilo in stroške znižalo tako, da je tožnik toženi stranki dolžan povrniti stroške postopka v višini 102,57 EUR (namesto 210,68 EUR). Pri odmeri stroškov je pritožbeno sodišče poleg 154. in 158. člena ZPP upoštevalo tudi 155. člen ZPP ter določbe Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.). Stroške tožnika je pritožbeno sodišče odmerilo po specificiranem stroškovniku in, upoštevaje OT, ugotovilo, da tožniku pripada 300 točk za vloženo tožbo, 50 točk za umik tožbe ter skladno z 11. členom OT 2 % za materialne stroške, kar skupaj znaša 357 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR je tako tožniku priznalo 163,86 EUR, z upoštevanjem še 22 % DDV pa 199,91 EUR. Toženi stranki je pritožbeno sodišče priznalo 300 točk za vložen odgovor na tožbo, 150 točk za pripravljalno vlogo ter 2 % za materialne stroške. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR je tako toženi stranki priznalo 210,68 EUR. Upoštevaje 26,33 % uspeh tožnika (vtoževal je znesek 4.000,65 EUR ter prejel plačilo v višini 1.053,56 EUR) in 73,67 % uspeh tožene stranke, je tožnik upravičen do 52,64 EUR, tožena stranka pa do 155,21 EUR stroškov postopka. Po medsebojnem pobotanju je tožnik dolžan toženi stranki povrniti 102,57 EUR.
7. Tožnik je s pritožbo uspel, zato mu je tožena stranka skladno s prvim odstavkom 154. člena in drugim odstavkom 165. člena ZPP dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je upoštevaje OT tožniku priznalo naslednje pritožbene stroške: nagrado za pritožbo v višini 250 točk (tar. št. 15/4) ter 2 % materialnih stroškov (11. člen OT) v višini 5,5 točk, skupaj torej 301 točko. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR je tako tožniku priznalo 138,16 EUR, z upoštevanjem 22 % DDV 168,55 EUR, ter stroške sodne takse za pritožbo v višini 64,00 EUR, kar skupaj znaša 232,55 EUR, kot izhaja iz izreka tega sklepa.