Jedro

Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da se zahtevek tožeče stranke na povrnitev stroškov pravdnega postopka v celoti zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti 104,40 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje z dnem 22. 1. 2014 nadaljevalo pravdni postopek, ki je bil prekinjen z dnem 21. 6. 2012 zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko (I. točka izreka), razveljavilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 172372/2011 z dne 17. 11. 2011 tudi v 1., 3. in 4. točki izreka ter ustavilo pravdni postopek (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov v višini 321,24 EUR tožeče stranke, v roku 15 dni, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper III. točko izreka navedenega sklepa se je pravočasno pritožila tožena stranka, in sicer iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep v III. točki razveljavi, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške postopka s predmetno pritožbo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je tožeča stranka (med drugim) vložila predlog za zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo s sklepom z dne 17. 2. 2012. Ker je bil dne 21. 6. 2012 s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani nad toženko začet stečajni postopek, je sodišče prve stopnje dne 25. 7. 2012 izdalo sklep opr. št. VI Pg 480/2012-13, s katerim je ugotovilo, da je pravdni postopek z dnem 21. 6. 2012 prekinjen, prav tako pa je z istim dnem ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo opravljena dejanja, odrejena v predhodni odredbi. Po vloženi pritožbi tožnice je zadevo obravnavalo Višje sodišče v Ljubljani, ki je s sklepom I Cpg 1253/2012 z dne 24. 12. 2012 sklep sodišča prve stopnje (delno) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP o priglašenih stroških tožnice ni odločilo, temveč je odločitev o stroških pridržalo za končno odločbo. Sodišče prve stopnje je v novem postopku izdalo nov sklep, opr. št. XII Pg 480/2012-28 z dne 17. 6. 2013, s katerim je ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo opravljena dejanja zavarovanja, odrejena v predhodni odredbi. Omenjeni sklep je po vloženi pritožbi tožeče stranke potrdilo Višje sodišče s sklepom I Cpg 1168/2013 z dne 15. 10. 2013. Ker tožeča stranka tokrat s pritožbo ni uspela, je sodišče odločilo, da sama nosi priglašene pritožbene stroške, kot to določa 154. člen ZPP in 1. točka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. XII Pg 480/2012 – 28 z dne 17. 6. 2013, s katerim je bil dokončno ustavljen postopek zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavljena opravljena dejanja zavarovanja, je postal pravnomočen dne 15. 10. 2013. 5. Ustavitev postopka zavarovanja s predhodno odredbo seveda nima za posledico hkratne ustavitve pravdnega postopka. Gre namreč za dva ločena postopka in to navkljub temu, da je za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo pristojno pravdno sodišče, pred katerim teče pravdni postopek (prim. drugi odstavek 256. člena ZIZ). Višje sodišče tako ugotavlja, da je bil pravdni postopek dne 21. 6. 2012 zaradi začetega stečaja zoper toženko zgolj prekinjen (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP) do dne 22. 1. 2014, ko je bilo stečajnemu upravitelju vročeno vabilo na narok. Dne 31. 1. 2014 je tožnica sodišču sporočila, da umika tožbo, s čimer se je strinjala tudi tožena stranka, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom konkretni pravdni postopek ustavilo. Odločilo pa je tudi o stroškovnem zahtevku tožeče stranke, in sicer je tožeči stranki priznalo 321,24 EUR pravdnih stroškov, ki predstavljajo stroške, nastale v zvezi s pritožbo z dne 22. 8. 2012, zoper (razveljavljen) sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI Pg 480/2012-13 z dne 25. 7. 2012. Zavrnilo pa je zahtevek tožnice na povračilo izvršilnih stroškov, sodne takse, nagrade za postopek po tar. št. 3502 ter stroškov telefonskih in komunikacijskih storitev, kot vse podrobneje izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa.

6. V svoji pritožbi tožena stranka izpodbija prav omenjeno stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, ki se nanaša na povračilo stroškov v zvezi s pritožbo z dne 22.08.2012. V zvezi z zatrjevano kršitvijo prvega odstavka 154. člena ZPP oz. neupoštevanjem temeljnega materialnopravnega pravila o povrnitvi pravdnih stroškov, po katerem v končni posledici pravdni stroški bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha ali causae) (1), višje sodišče pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje o načelu koncentracije in stečajnem postopku kot nadaljevanju pravdnega postopka. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (1. odstavek 316. člena ZPP). Primerjava pokaže, da ima ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (1. odstavek 67. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP), enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti. (2) Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela (3) (smiselna uporaba 157. člena ZPP). Odločitev sodišča prve stopnje tako ne pomeni kršitve načela končnega uspeha strank.

7. Čeprav se šteje, da je tožnica s svojim zahtevkom v predmetnem pravdnem postopku uspela, pa kljub temu po oceni višjega sodišča ni upravičena do povrnitve zahtevanih pritožbenih stroškov. Tožena stranka ima prav, ko poudarja, da je bilo o stroških tožeče stranke v zvezi s pritožbo z dne 22.08.2012 zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI Pg 480/2012-13 že pravnomočno odločeno, in sicer je Višje sodišče s sklepom I Cpg 1168/2013 zavrnilo stroškovni zahtevek tožeče stranke ter odločilo, da je dolžna sama nositi priglašene stroške, saj z omenjeno drugo pritožbo (zoper nov sklep Okrožnega sodišča opr. št. XII Pg 480/2012-28) ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP). Čeprav je tožeča stranka predhodno, s svojo prvotno pritožbo zoper sklep opr. št. VI Pg 480/2012-13 uspela in je bil ta sklep razveljavljen, tožeča stranka po načelu uspeha ni upravičena do povrnitve pravdnih stroškov, če je sodišče po ponovljenem postopku izdalo pravnomočno zavrnilno odločbo (oz. v konkretnem primeru ni ugodilo zahtevku tožnice na razveljavitev sklepa o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj). Ker je odločilno načelo končnega uspeha, je namreč nepomembno, ali je pravdna stranka uspela s posameznim pravdnim dejanjem (konkretno s prvotno pritožbo). Nadalje višje sodišče kot bistveno izpostavlja okoliščino, da se stroški pritožbe, ki jih tožnica uveljavlja v predmetnem postopku, nanašajo na postopek zavarovanja, ki je bil pravnomočno ustavljen. Pravdni postopek se je sicer dne 22.01.2014 nadaljeval, glede plačila terjatve iz naslova glavnice in obresti, ne pa tudi glede terjatve iz naslova (zahtevanih) stroškov pritožbe, nastalih v okviru postopka zavarovanja. Čeprav tako glede na načelo končnega uspeha v pravdi velja, da je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela (zaradi priznanja terjatve v stečajnem postopku), pa omenjeno ne pride v poštev glede zahtevanih pritožbenih stroškov, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno v ustavljenem postopku zavarovanja s predhodno odredbo. Glede na omenjeno bi bila torej tožeča stranka upravičena do povračila vseh nadaljnjih pravdnih stroškov, nastalih po pravnomočni ustavitvi postopka zavarovanja oz. po nadaljevanju pravdnega postopka. Ker v obravnavani zadevi od dneva nadaljevanja pravdnega postopka pa do ustavitve slednjega zaradi umika tožbenega zahtevka niso nastali nobeni novi pravdni stroški, tožnica tudi ne more zahtevati njihove povrnitve.

8. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep v III. točki izreka spremenilo tako, da je zahtevek tožeče stranke na povrnitev pravdnih stroškov v celoti zavrnilo, tako tudi glede prijavljenih stroškov pritožbe z dne 22.08.2012 zoper sklep, opr. št. VI Pg 480/2012 z dne 25.07.2012 (3. točka 365. člena ZPP).

9. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožeča stranka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP in 163. člena ZPP dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, in sicer nagrado za postopek po Tar. št. 3220 ZOdvT v znesku 50,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT v višini 20 % odstotkov nagrade, kar znaša 10,00 EUR, skupaj z 22% DDV torej 73,20 EUR ter sodno takso za pritožbo, 31,20 EUR, kar znaša skupaj 104,40 EUR.

(1) Mag. Nina Betetto v: Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana 2006, str. 29. (2) N. Plavšak: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 233. (3) Tako na primer VSL sklep I Cpg 497/2012 z dne 22. 5. 2012, enako tudi sklep VSL I Cpg 129/2012 z dne 14. 2. 2012.