Jedro

Glede na izrecno pritožbeno navedbo, da bi bilo treba pridržani osebi omogočiti nadzorovano zdravljenje, pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da taka oblika zdravljenja trenutno ne pride v poštev, ker ta pri njih ni zmožna sodelovati in je do svoje bolezni popolnoma nekritična.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je A. A. v celoti omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov in ga zadržalo na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike v Ljubljani najdlje do 14. 1. 2015. 2. Odvetnik pridržane osebe v pravočasni pritožbi navaja, da se udeleženec ne strinja z zdravljenjem pod posebnim nadzorom, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Navaja, da je bil že drugič letos proti svoji volji ter na pobudo staršev hospitaliziran. Odnosi v družini so žal slabi, zato se je tudi odselil, ko pa je želel odnesti svoje stvari, so mu starši to preprečili in ga prisilno hospitalizirali. Ne drži, da bi bil do staršev nasilen, saj z njimi sploh ni imel fizičnega kontakta. Ocenjuje, da niso podani pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve. V primeru, da bi pritožbeno sodišče menilo, da pritožba ni utemeljena, pa predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se vključi v nadzorovano obravnavo po 80. členu ZDZdr. Meni, da ne ogroža svojega zdravja niti zdravja drugih, prav tako ne povzroča premoženjske škode. Poudarja, katere ustavno zagotovljene pravice izpodbijani sklep krši, ter predlaga ustrezno spremembo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne izpodbija tistega dela sklepa (prvi odstavek izreka), ki se nanaša na omejitev udeleženčeve pravice pri izvedbi dokazov. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da pritožnik ne uveljavlja nobene kršitve postopka pred sodiščem prve stopnje, sàmo pa prav tako ni zaznalo nobene od tistih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

5. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Za pravilno odločitev je po oceni pritožbenega ključna ugotovitev, da bi udeleženec zaradi bolezenskega, sedaj že kroničnega stanja (diagnoze pritožnik niti ne izpodbija), nadaljeval s sovražnim in agresivnim vedenjem do staršev. Ob tem niso zanemarljive ugotovitve, da je do kroničnega stanja bolezni udeleženca prišlo zaradi opuščanja predpisana zdravljenja, hkrati pa se je samozdravil z jemanjem prepovedanih psihoaktivnih snovi (test na droge je pokazal jemanje poseganje po marihuani tudi pred sprejemom), prav zaradi odklanjanja zdravljenja in nadomeščanja tega z jemanjem drog in pomirjeval pa je bolj nagnjen k kratkostičnim reakcijam in k sovražnemu, nasilnemu vedenju.

6. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, oprtih na ugotovitve izvedenca in izpoved udeleženčevega očeta, izhaja, da gre pri pridržani osebi za paranoidno obliko shizofrenije, sedaj že v kroničnem stanju (tokratna hospitalizacija je peta po vrsti), ki jo spremljajo nanašalne in preganjalne blodnje, nedvomno hudo motena presoja realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje. V tem stanju bi udeleženec, če bi bil prepuščen sam sebi, pod vplivom bolezenskega mišljenja nadaljevala s sovražnim in agresivnim do staršev, ki je bilo v preteklosti že izkazano do te mere, da ju je hudo fizično in življenjsko ogrožal. Udeleženec je do svoje bolezni povsem neuvideven, pod njenim vplivom tudi pasiven, uživa drogo, nima sredstev za preživljanje, zato bi bil brez zdravljenja tudi sam življenjsko ogrožen, njegovo bolezensko stanje pa bi se samo še poglabljalo.

7. Vse povzeto jasno kaže, da pridržana oseba zaradi duševne motnje ogroža sebe in druge, druga oblika zdravljenja pa ni mogoča, torej ne more biti nobenega dvoma o tem, da so podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr. Glede na izrecno pritožbeno navedbo, da bi bilo treba izpodbijani sklep spremeniti v smislu 80. člena ZDZdr ter pridržani osebi omogočiti nadzorovano zdravljenje, pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da taka oblika zdravljenja trenutno ne pride v poštev, ker ta pri njih ni zmožna sodelovati in je do svoje bolezni popolnoma nekritična. Višje sodišče še dodaja, da ni izpolnjen najmanj zadnji izmed predpisanih pogojev za to obliko zdravljenja, tj. da se oseba lahko zdravi v domačem okolju (peta alineja drugega odstavka 80. člena ZDZdr) – to možnost je namreč izvedenka izrecno izključila (zadnji stavek drugega odstavka na 6. strani izpodbijanega sklepa). Zaradi navedenega so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki o domnevnih kršitvah udeleženčevih ustavno zagotovljenih pravic.

8. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo odvetnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu izreka v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.