20. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopajo B. B.-B., C. C. in Č. Č., odvetniki v Z., na seji senata dne 2. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 386/2003 z dne 23. 4. 2003 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu št. P 24/2003 z dne 30. 1. 2003 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Novem mestu kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Ustavna pritožnica (v pravdnem postopku tožnica) je zoper ta sklep vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje, da sta sodišči v izpodbijanih sklepih zmotno tolmačili določbo tretjega odstavka 17. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP). Sodišči naj bi spregledali, da obstaja razlika med učinki vložene tožbe in učinki vročene tožbe. Pritožnica obširno pojasni svoje stališče glede določanja stvarne pristojnosti v pravdnem postopku. Meni, da je Višje sodišče samovoljno in zmotno tolmačilo določbe ZPP glede pristojnosti, pri tem pa odločilo tudi v nasprotju z obstoječo sodno prakso. Odstop od ustaljene sodne prakse pritožnica izkazuje z predložitvijo sklepa Višjega sodišča v Celju št. Cp 570/2003 z dne 8. 5. 2003. Po mnenju pritožnice sta z izpodbijano sodno odločbo v njeno škodo kršeni načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Predlaga, naj Ustavno sodišče ustavni pritožbi ugodi, toženi stranki v pravdi pa naloži plačilo stroškov postopka z ustavno pritožbo.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišča (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice - glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnico. Izpodbijana odločitev namreč pritožnice ne ovira pri uveljavljanju pravice do sodnega varstva. Pritožnica bo sodno varstvo svojih pravic in koristi v nadaljevanju uveljavljala pred Okrajnim sodiščem in v tem postopku dosegla meritorno odločitev o svojem zahtevku. Dejstvo, da bo o njenem zahtevku odločalo Okrajno sodišče (in ne Okrožno sodišče) pa tudi ne bo vplivalo na njene možnosti glede vlaganja pravnih sredstev. Glede na navedeno ne gre za zadevo, ki bi za pritožnico imela takšen pomen, da bi upravičevala presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ne bi bilo pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin (50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj (npr. vprašanj glede pravilnosti uporabe procesnega prava), pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

6.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnica ne navaja.

Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz druge točke izreka.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger