Jedro

Za povezana podjetja preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki usklajeno delujejo, je mogoče šteti podjetja, če je iz analize pravnih in ekonomskih odnosov, ki obstajajo med njimi, jasno razvidno, da preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki delujejo usklajeno, tvorijo samostojno gospodarsko enoto. Za fizične osebe šteje, da delujejo usklajeno, če se dogovorijo, da bodo vplivale na poslovne odločitve zadevnih podjetij, tako da za ta podjetja ni mogoče reči, da so gospodarsko neodvisna.

Ministrstvo v izpodbijani odločbi nekonkretizirano ugotavlja, da sta obe podjetji povezani, ker so fizične osebe na vodilnih mestih s polnimi pooblastili za zastopanje iste tako, da lahko usklajeno delujejo in imajo vpliv na poslovne odločitev povezanih podjetij, vendar pa ta zaključek ni obrazložen, zato ga ni mogoče preizkusiti. V izpodbijanem sklepu tudi ni določno ugotovljeno, kako bi naj potekala povezava med fizičnimi osebami, preko katerih bi naj prej navedeni podjetji skupno delovali, niti ni konkretnih ugotovitev (razen povzemanja podatkov AJPES) o dejavnosti, ki jo opravljajo na istih upoštevnih oziroma sosednjih trgih, saj ni nobenih ugotovitev o tem, za katere trge konkretno gre.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 4300-8/2017-140 z dne 17. 8. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zavrnilo vlogo tožeče stranke, vloženo na javni razpis za sofinanciranje večjih začetnih investicij na problemskih območjih 2017, objavljen v Uradnem listu RS, št. 25/2017 z dne 19. 5. 2017 za projekt „...". Prijavitelj je v vlogi med upravičenimi stroški za sofinanciranje uveljavljal tudi nakup CNC stroja za odvalno rezkanje X.r od podjetja A. d.o.o., zato je ministrstvo v postopku preverilo tudi povezavo med tem podjetjem in tožečo stranko z vpogledom v spletno aplikacijo Agencije RS za javnopravne evidence in storitve oziroma AJPES in spletno stran prijavitelja. Ugotovilo je, da ima tožnik poleg sedeža na naslovu X. še poslovno enoto na naslovu Y. Direktor tožeče stranke je C.C., ki podjetje zastopa samostojno, tožeča stranka pa je v 98,61 % lasti podjetja D. d.o.o. z naslovom Y. Lastnika podjetja D. d.o.o. sta C.C. 94 % in E.E. 6 %. C.C. je v podjetju D. tudi direktor in podjetje zastopa samostojno brez omejitev, E.E. pa je prokuristka. Podjetje D. d.o.o. ima poslovno enoto na naslovu X. 2. Ponudnik prej navedenega CNC stroja za odvalno rezkanje je podjetje A. Ima tako kot prijavitelj sedež na X. Direktorica podjetja je F.F., prokurist pa G.G. Podjetje je v 100 % lasti podjetja H., d.o.o., ki ima sedež v X. Na osnovnem kapitalu podjetja A. d.o.o. je na podlagi pogodbe o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža vpisana prepoved odtujitve in obremenitve v korist tožeče stranke.

3. Podjetje H. d.o.o. ima poslovno enoto v X., direktor tega podjetja je C.C., ki je hkrati tudi direktor prijavitelja in podjetje zastopa samostojno. Podjetje H. je v 100 % lasti podjetja I. d.o.o., ki ima prav tako sedež v Y. Podjetje I. d.o.o. je v 100 % lasti podjetja A. d.o.o.. Direktor tega podjetja je .J.J., prokuristka pa F.F. 4. Na osnovi tega ministrstvo zaključuje, da obstaja povezava med prijaviteljem K. d.o.o. in ponudnikom A. d.o.o., saj se C.C. pojavlja v podjetju prijavitelja kot družbenik (94 % od 98,61 %) in direktor, ter kot direktor v podjetju H. d.o.o. katero je 100 % lastnik podjetja A. d.o.o., ki stroj prodaja. Navedeno nedvomno vpliva na poslovne odločitve in gospodarsko povezanost podjetij. C.C. kot lastnik in zastopnik zagotovo izvaja nadzor nad obema podjetjema in odločilno vpliva na poslovanje obeh podjetij, zato podjetji nista gospodarsko neodvisni.

5. Obe podjetji tudi delujeta na istem naslovu X. Lastnik poslovnih prostorov je prijavitelj, ponudnik stroja pa najema poslovne prostore od prijavitelja. Ob podjetji delujeta v isti dejavnosti, in sicer proizvodnja ležajev, zobnikov in elementov za mehanski prenos energije. Glavni produkti obeh podjetij so nasadna zobniška gonila, kotna zobniška gonila, zobniško polžasta gonila in zobniška gonila. Obe podjetji delujeta v isti skupini, ki skupno nastopa na trgu in se skupno predstavlja na sejmih, kar je razvidno iz spletne strani ... . Ministrstvo zaključuje, da iz analize povezanosti prijavitelja in ponudnika stroja izhaja, da sta obe podjetji kljub temu, da je lastniška struktura skupine izjemno zapletena, nedvomno povezani. Fizične osebe na vodilnih mestih s polnimi pooblastili za zastopanje so iste, tako da lahko delujejo usklajeno in imajo vpliv na poslovne odločitve vseh povezanih podjetij. Ključni podjetji delujeta na istem naslovu, proizvajata iste proizvode, delujeta na istih trgih, za kontaktiranje kupcev uporabljata iste kontaktne podatke in delujeta usklajeno kot del iste skupine.

6. V skladu s poglavjem 2.7. razpisne dokumentacije se osnovna sredstva lahko uveljavljajo kot upravičen strošek le, če so bila kupljena po tržnih pogojih od tretje osebe, ki ni povezana s kupcem.

7. Ker sta prijavitelj oziroma kupec in podjetje A. d.o.o. pozvezani podjetji, nakup CNC stroja od podjetja A. d.o.o. ne predstavlja nakupa od tretje s kupcem nepovezane osebe, temveč gre za nakup med povezanimi družbami, zato ni in se ne more uveljavljati kot upravičen strošek, temveč je to neupravičen strošek. V tem primeru pa se v skladu z 11. točko tretjega odstavka poglavja 2.18 razpisne dokumentacije vloga zavrne.

8. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da se za opredelitev povezanega podjetja upoštevajo določila 3. člena Priloge 1 Uredbe komisije ES št. 651/2014 z dne 17. 6. 2014, ki določa, katera podjetja štejejo za povezana podjetja. Tožeča stranka v tožbi povzema to določbo in dodaja, da v predmetni zadevi pogoj povezanih družb ni izpolnjen. Kot izhaja iz vpogleda v AJPES niti prijavitelj niti prodajalec nimata večine glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju; niti prijavitelj niti prodajalec nimata pravice, da imenujeta ali odstavita večino članov upravnega, upravljalskega ali nadzornega organa v drugem podjetju; niti prijavitelj niti prodajalec nimata pravice, da izvajata prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe podpisane s tem podjetjem ali določbe v Statutu tega podjetja in niti prijavitelj niti prodajalec nista delničar ali družbenik drugega podjetja. Kot izhaja iz navedene določbe, je za povezanost podjetij irelevanten sedež poslovalnice družbe in je tako tudi irelevantno, če imajo v predmetni zadevi prijavitelj in prodajalec enak poslovni naslov. Prav tako je nepomembna okoliščina, da je pri osnovnem deležu družbe A. d.o.o. vpisana prepoved odtujitve in obremenitve v korist prijavitelja, saj Uredba ne določa možnosti, da bi družbi na takšni podlagi šteli za povezani podjetji. V predmetni zadevi je potrebna presoja povezanosti zgolj dveh subjektov in sicer gospodarske družbe K. d.o.o. na eni strani in gospodarske družbe A. d.o.o. na drugi. Lastnik družbe K. d.o.o. je D. (98,61 %), direktor navedene družbe pa je C.C. na drugi strani pa je 100 % lastnik družbe A. d.o.o. družba H., direktorica pa je F.F. Iz tega izhaja, da družbi nista povezani preko fizičnih oseb, saj obe družbi vodita različna direktorja/prokurista, prav tako sta lastnika družb dve različni pravni osebi in torej v tej smeri pogoj, da bi bili osebi povezani preko fizičnih oseb ni izpolnjen, saj sta lastnici relevantnih družb drugi dve gospodarski družbi.

9. Tožeča stranka še dodaja, da iz sklepa ne izhaja, da bi tožena stranka v postopku ugotavljala, ali podjetji preko skupne fizične osebe delujeta skupno oziroma usklajeno, niti nikjer v izpodbijanem sklepu ni navedeno, na kakšen način naj bi podjetji delovali usklajeno. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, na podlagi katerih dokazov je tožena stranka sklepala na izpolnjevanje pogoja usklajenega skupnega delovanja podjetij. To bi terjalo podrobno analizo pravnih in ekonomskih odnosov med fizičnimi osebami v domnevno povezanih podjetjih in le na tak način je mogoče ugotoviti ali te dejansko lahko vplivajo na poslovne odločitve v podjetjih. Tako izhaja tudi iz sodbe sodišča EU z dne 27. 2. 2014 v zadevi HaTeFo GmbH zoper Finanzamt Haldensleben. Za ugotavljanje tega pa mora tožena stranka pridobiti tudi potrebne dokaze. Te lahko pridobi iz uradnih evidenc kot tudi tako, da pozove tožečo stranko k njihovi predložitvi oziroma tako, da tožeči stranki omogoči, da se o ugotovitvah izjasni in ob morebitnem nestrinjanju za svoje nasprotovanje predloži ustrezna dokazila. V sklepu tudi ni navedeno, na podlagi katerega dokaza je tožena stranka sklepala, da podjetja delujejo na področju proizvodnje ležajev, zobnikov in elementov za mehanski prenos energije in da so glavni produkti obeh podjetij nasadna zobniška gonila, kotna zobniška gonila, zobniško polžasta gonila in zobniška gonila. Tožena stranka v izpodbijanem sklepu zgolj navaja, da obe podjetij delujeta v isti dejavnosti in na istem naslovu. Iz pogleda v AJPES podatki o dejavnosti, najemnih pogodbah in sploh povezanosti med podjetji ne izhajajo. Glede na vse navedeno je po oceni tožeče stranke napačen zaključek tožene stranke, da je tožečo stranko in družbo A. šteti za povezani podjetji, ta ugotovitev pa je tudi pomanjkljivo obrazložena. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in priglaša stroške tega upravnega spora.

10. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da v konkretnem primeru povezanih podjetji ni obravnavala v smislu razmerij navedenih v točkah od a) do d) 3. točke 3. člena Priloge 1 Uredbe ES št. 651/2014, pač pa na podlagi četrtega odstavka 3. točke 3. člena te Uredbe kot podjetji, ki sta med seboj povezani preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki skupno delujejo, če opravljajo svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istih upoštevnih ali sosednjih trgih. Iz tega razloga se tožena stranka v sklepu ni omejila zgolj na dve podjetji in sicer na tožečo stranko in podjetje A. d.o.o., ki sta bili v razmerju kupec prodajalec, pač pa je bilo potrebno zaradi zelo zapletenih razmerjih med podjetji v skupina pojasniti širšo sliko. V tem smislu je relevantna tudi okoliščina glede sedeža obeh podjetij in dejstvo, da je pri deležu družbe A. d.o.o. vpisana prepoved odtujitve in obremenitve v korist tožeče stranke. V primeru presoje povezanosti tožeče stranke in podjetja A. d.o.o. je bilo ugotavljanje dejanskega lastništva zaradi zelo zapletenih razmerij med podjetji v skupini zelo kompleksno in težko pregledno. Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema strukturo vseh podjetij, njihov sedež, lastništvo in zastopnike ter navaja organiziranost skupine razvidno iz njihove spletne strani. Meni, da je v izpodbijanem sklepu v zadostni meri pojasnjeno in obrazloženo, da obe podjetji delujeta v isti dejavnosti, da imata enake glavne produkte in dodaja, da je že iz izpodbijanega sklepa razvidno, zakaj sta tožeča stranka in A. d.o.o. povezani podjetji, obširneje pa je to pojasnila še v odgovoru na tožbo. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

11. Tožeča stranka in tožena stranka v pripravljalnih vlogah vztrajata pri svojih navedbah in stališčih.

12. Tožba je utemeljena.

13. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je z izpodbijanim sklepom zavrnilo vlogo tožeče stranke, vloženo na Javni razpis za sofinanciranje večjih začetnih investicij na problemskih območjih 2017. Namen tega javnega razpisa je vzpodbujanje začetnih investicij ter ustvarjanje ali ohranjanje delovnih mest na upravičenem problemskem območju. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje začetnih investicij v opredmetena in/ali neopredmetena osnovna sredstva, investicija pa se mora izvajati na upravičenem problemskem območju. Javni razpis določa, kdo so upravičeni prijavitelji na ta razpis ter kateri so upravičeni projekti. Tako je v točki 5.2 Javnega razpisa določeno, da lahko prijavitelj kandidira z eno vlogo z enim projektom. Med povezanimi podjetji lahko kandidira na razpis le eno podjetje, v nasprotnem primeru bodo vloge vseh prijaviteljev - med seboj povezanih podjetij - zavržene. Za povezane družbe se štejejo tudi podjetja, ki so povezana prek lastniških deležev fizičnih oseb, njihovih sorodnikov do vključno drugega kolena ali njihovih zakonskih oziroma izvenzakonskih partnerjev.

14. Za opredelitev povezanega podjetja se upoštevajo določila 3. člena Priloge 1 Uredbe Komisije ES št. 651/2014 z dne 17. 6. 2014. Prej navedena Uredba v prvem odstavku 3. točke 3. člena določa, da so povezana podjetja podjetja, med katerimi obstaja eno naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju; b) podjetje ima pravico, da imenuje ali odstavi večino članov upravnega, upravljalskega ali nadzornega organa v drugem podjetju; c) podjetje ima pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe, podpisane s tem podjetjem, ali določbe v statutu tega podjetja ali d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi sporazuma z drugimi delničarji ali družbeniki tega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v tem podjetju.

15. Kot povezana podjetja se obravnavajo tudi podjetja, ki so med seboj povezana preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki skupno delujejo, če opravljajo svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istih upoštevnih trgih ali na sosednjih trgih. Sosednji trg je trg za izdelek ali storitev, ki je na vertikalni razdelitvi trgov neposredno nad ali pod upoštevnim trgom (četrti in peti odstavek 3. točke 3. člena Priloge I Uredbe Komisije ES št. 651/2014 ).

16. V skladu z razpisno dokumentacijo so upravičeni stroški stroški investicij v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva: nakup novih strojev in opreme, nakup nematerialnih naložb, ki pomenijo prenos tehnologije z nakupom patentnih pravic, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja pod pogojem, da se uporabljajo na upravičenem območju, ali nakup objektov. Opredmetena osnovna sredstva so osnovna sredstva, kot so zemljišča, stavbe ter obrati, stroji in oprema. Osnovna sredstva se lahko uveljavljajo kot upravičen strošek, če: se uporabljajo izključno v podjetju, ki je prejemnik pomoči; so taka, da se lahko amortizirajo; so bila kupljena po tržnih pogojih od tretje osebe, ki ni povezana s kupcem (tretja oseba ne sme biti več kot 25 % kapitalsko povezana s prijaviteljem; lastniški deleži ali glasovalne pravice morajo biti manjše do 25 %) in so vključena v sredstva podjetja, ki prejme pomoč in ostanejo povezana s projektom, za katerega je bila dodeljena pomoč najmanj 5 let, v primeru mikro, malih ali srednjih podjetji pa 3 leta. Nakup rabljenih osnovnih sredstev ni upravičen strošek.

17. Stroški so upravičeni stroški, če izpolnjujejo pogoje iz točke 2.7 razen v primerih, ko gre za prodajo - nakup med sorodniki prvega, drugega in tretjega dednega reda ali med fizično osebo, ki je ustanovitelj s.p.-ja, in njegovim s.p.-jem ali med imetnikom deleža ali delnic gospodarske družbe in gospodarsko družbo ali med povezanimi družbami ali med zakonskimi ali izvenzakonskimi partnerji.

18. Vloge, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev in zahtev razpisa in razpisne dokumentacije in niso v skladu s predmetom, namenom in cilji razpisa se zavrnejo. Če se navedeno ugotovi po izdaji sklepa o sofinanciranju, se pogodba ne podpiše, sklep pa se razveljavi. Po podpisu pogodbe je navedeno razlog za odstop od pogodbe in zahtevo za vrnitev sredstev. Vloga se med drugim zavrne tudi, če je prijavitelj med upravičene stroške uvrstil tudi neupravičene stroške in v vlogi predvideva njihovo sofinanciranje (11. točka poglavja 2.18 razpisne dokumentacije).

19. Vloga tožeče stranke je bila zavrnjena na podlagi ugotovitve ministrstva, da je tožeča stranka v svoji prijavi na javni razpis med upravičene stroške uvrstila (tudi) neupravičene stroške, to je nakup stroja CNC za odvalno rezkanje X., katerega je kupila od podjetja A. d.o.o., ki šteje za povezano podjetje, s čimer ni izpolnjen pogoj iz razpisne dokumentacije, po katerem morajo biti osnovna sredstva kupljena po tržnih pogojih od tretje osebe, ki ni povezana s kupcem.

20. Da so stroški za nakup osnovnih sredstev upravičeni, morajo izpolnjevati pogoje iz točke 2.7 razpisne dokumentacije, kar med ostalim pomeni, da nakup oziroma prodaja osnovnega sredstva - v tem primeru zgoraj navedenega stroja - ne sme biti opravljena med povezanimi podjetji (upoštevajoč pri tem zgoraj navedeno določbo o maksimalni kapitalski povezavi). Za opredelitev povezanega podjetja je treba uporabiti zgoraj citirane določbe 3. člena Priloge 1 Uredbe Komisije (ES) št. 651/2014 z dne 17. 6. 2014. 21. Tožena stranka zaključek, da gre za povezano podjetje, utemeljuje na četrtem odstavku 3. točke 3. člena Priloge I Uredbe Komisije (ES) št. 651/2014, po katerem se kot povezana podjetja obravnavajo podjetja, ki so med seboj povezana preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki skupno delujejo, če opravljajo svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istih upoštevnih ali sosednjih trgih. V izpodbijani odločbi tožena stranka povzema sorazmerno kompleksno strukturo gospodarskih družb povezanih v skupini in navaja njihov sedež, podružnice, lastnike in zastopnike. Pri tem okoliščin, da bi šlo za povezana podjetja po prvem odstavku 3. točke 3. člena Priloge I Uredbe Komisije (ES) št. 651/2014 ne ugotavlja. V nadaljevanju na podlagi podatkov iz AJPES in spletne strani skupine zaključuje, da sta tožeča stranka in družba A. d.o.o., ki je prodajalec prej navedenega stroja, povezani podjetji na podlagi četrtega odstavka 3. točke 3. člena Priloge I Uredbe Komisije (ES) št. 651/2014 .

22. Glede tega sodišče ugotavlja (kot je iz izpodbijanega sklepa povzeto v tč. 1-3 te obrazložitve), da zastopniki navedenih podjetij niso iste fizične osebe. Tožena stranka sicer ugotavlja, da je C.C. direktor tožeče stranke in družbe H. d.o.o., ki je lastnica družbe A. d.o.o., vendar pa samo ta ugotovitev za zaključek, da gre za povezano podjetje v smislu četrtega odstavka 3. točke 3. člena Priloge I Uredbe Komisije (ES) št. 651/2014 ne zadošča. 23. Pri tem je opozoriti na odločitev Sodišče EU v zadevi C-10/13 z dne 27. 2. 2014, ki se nanaša na prej navedeni identično določbo četrtega odstavka 3(3) člena Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES, iz katere izhaja, da je za povezana podjetja preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki usklajeno delujejo, mogoče šteti podjetja, če je iz analize pravnih in ekonomskih odnosov, ki obstajajo med njimi, jasno razvidno, da preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki delujejo usklajeno, tvorijo samostojno gospodarsko enoto. Za fizične osebe šteje, da delujejo usklajeno, če se dogovorijo, da bodo vplivale na poslovne odločitve zadevnih podjetij, tako da za ta podjetja ni mogoče reči, da so gospodarsko neodvisna.

24. Ministrstvo v izpodbijani odločbi nekonkretizirano ugotavlja, da sta obe podjetji povezani, ker so fizične osebe na vodilnih mestih s polnimi pooblastili za zastopanje iste tako, da lahko usklajeno delujejo in imajo vpliv na poslovne odločitev povezanih podjetij, vendar pa ta zaključek ni obrazložen, zato ga ni mogoče preizkusiti. V izpodbijanem sklepu tudi ni določno ugotovljeno, kako bi naj potekala povezava med fizičnimi osebami, preko katerih bi naj prej navedeni podjetji skupno delovali, niti ni konkretnih ugotovitev (razen povzemanja podatkov AJPES) o dejavnosti, ki jo opravljajo na istih upoštevnih oziroma sosednjih trgih, saj ni nobenih ugotovitev o tem, za katere trge konkretno gre.

25. Izpodbijani akt torej ne vsebuje konkretnih in argumentiranih razlogov za sprejeto odločitev, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, s tem pa je bila storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev pravil postopka, po potrebi dodatno razjasniti relevantno dejansko stanje in nato ponovno odločiti o zadevi (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

26. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

27. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

28. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvene kršitve pravil postopka ugoditi in izpodbijani upravni akt, izdan na prvi stopnji, odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).