Jedro

Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki jih je navedlo sodišče, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dolžnik je v svaštvenem razmerju s sodniško pomočnico, ki je zaposlena na oddelku sodišča, ki naj vodi izvršilni postopek. Gre za majhen kolektiv, kjer se zaposleni med seboj poznajo in dobro razumejo, prav tako pa tudi dela ni mogoče organizirati na način, da sodniška pomočnica ne bi prišla v stik z izvršilnimi spisi ter jih obravnavala tudi v času odsotnosti sodelavke. Zato je v skladu s 67. členom ZPP Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Mariboru.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine opr. št. VL 110467/2019 z dne 26. 11. 2019 dovolilo predlagano izvršbo. Odločilo je, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Lenartu.

2. Okrajno sodišče v Lenartu je po prejemu zadeve Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za odločanje v tej izvršilni zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Pojasnilo je, da je dolžnik brat A. A., ta pa je mož B. B., ki dela kot sodniška pomočnica na izvršilnem oddelku navedenega sodišča. Poleg nje je na izvršilni oddelek dodeljena še vpisničarka C. C., s katero se medsebojno v celoti nadomeščata, zaradi česar ni mogoče zagotoviti pogojev oziroma dela organizirati na takšen način, da B. B. ne bi prišla v stik z izvršilnimi spisi ter jih obravnavala tudi v času odsotnosti C. C. Gre za majhen kolektiv (15 zaposlenih), kjer ni možno zagotoviti pogojev, da bi lahko spise prevzemala, nadalje prevzemala vloge ali dodeljevala spise sodniku, jih odpošiljala ipd. druga oseba. Predlagatelj nadalje navaja, da je treba izključiti vsakršen dvom strank izvršilnega postopka v zaupanje v delo sodišča ter izključiti okoliščine morebitnega nastanka nepravilnosti pri obravnavi spisov. Na sodišču imajo tudi dobre medsebojne odnose, ki jih je zaradi majhnosti kolektiva treba nujno vzdrževati, zato zaradi vsega zgoraj navedenega predlagajo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. 3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, je po ustaljeni sodni praksi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki jih je navedlo sodišče, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dolžnik je v svaštvenem razmerju s sodniško pomočnico, ki je zaposlena na oddelku sodišča, ki naj vodi izvršilni postopek. Gre za majhen kolektiv, kjer se zaposleni med seboj poznajo in dobro razumejo, prav tako pa tudi dela ni mogoče organizirati na način, da sodniška pomočnica ne bi prišla v stik z izvršilnimi spisi ter jih obravnavala tudi v času odsotnosti sodelavke. Zato je v skladu s 67. členom ZPP Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Mariboru.