Jedro

Dolžnika sta predlagala izvzem stanovanjske hiše S. iz izvršbe tako, se opravi izvršba na drugo hišo G. Navajala sta, da drugi dolžnik ni zaposlen in je brez dohodkov, ter da se drugi dolžnik in tretji dolžnik preživljata le s pokojnino tretjega dolžnika. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da drugi dolžnik in tretji dolžnik nista niti trdila niti izkazala, da bi upnica lahko izterjevano terjatev s pripadki poplačala z izvršbo na hišo G. in ne s prodajo hiše S.

Izrek

I. Pritožba drugega dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Drugi dolžnik je dolžan v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti upniku 970,63 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za omejitev izvršbe (I. točka izreka) ter drugemu dolžniku in tretjemu dolžniku naložilo, da sta solidarno dolžna upnici v roku 8 dni povrniti 838,14 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od devetega dne od vročitve tega sklepa dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Drugi dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Ponavlja navedbe iz predloga za omejitev izvršbe, da v hiši na S., živijo drugi dolžnik, tretji dolžnik, ki je star 83 let in je zelo bolan, in hčera drugega dolžnika s partnerjem. Drugi dolžnik je nezaposlen. Drugi dolžnik in tretji dolžnik se preživljata s pokojnino tretjega dolžnika. Hiša na naslovu G. se prodaja in drugi dolžnik ima kupca, ki bi to hišo kupil za 400.000,00 EUR, vendar do postopka prodaje ni prišlo, ker stečajni upravitelj prve dolžnice še ni uredil soglasja za prodajo. Meni, da je v predlogu za omejitev izvršbe izkazal, da se bo upnica lahko poplačala v celoti iz prodaje hiše na naslovu G., ko bo ta prodana za 400.000,00 EUR. Iz kupnine te hiše bo poplačan celoten dolg vseh treh dolžnikov. S tem je izkazano, da bo upnik dobil v celoti poplačano izterjevano terjatev v znesku 134.591,83 EUR s pripadki z izvršbo na hiši na naslovu G., zato naj se izvršba na hišo na naslovu S. ne opravi. Nadalje navaja, da sodišče ni opravilo zaslišanja, ki ga je predlagal, in ni upoštevalo drugih predloženih dokazov. O premoženjskem stanju drugega dolžnika in tretjega dolžnika bi sodišče lahko opravilo poizvedbe.

3. Upnica v po pooblaščencu vloženem odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam drugega dolžnika, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil v teku pritožbenega postopka dne 24. 8. 2020 na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju St 449/2020 zoper drugega dolžnika začet postopek osebnega stečaja, kar ima za posledico prekinitev izvršilnega postopka. To bi sicer pomenilo, da sodišče ne more opravljati nobenih dejanj, dokler prekinitev traja (207. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pa so bila do nastopa prekinitve postopka v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja v smislu določb 342. - 344. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbeno sodišče v zadevi odločalo ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta daje sodišču pooblastilo za izdajo odločbe, če je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave. Omenjeno izjemo zakon dovoljuje zato, ker so bila pred prekinitvijo postopka opravljena že vsa procesna dejanja v postopku, razen izdaje odločbe.

6. Pravna podlaga za odločanje o predlogu za omejitev že dovoljene izvršbe je podana v drugem odstavku 34. člena ZIZ, ki določa, da sodišče na dolžnikov predlog omeji dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve.

7. Drugi dolžnik in tretji dolžnik sta predlagala izvzem stanovanjske hiše na naslovu S. iz izvršbe tako, se opravi izvršba na hišo na naslovu G. Navajala sta, da drugi dolžnik ni zaposlen in je brez dohodkov, ter da se drugi dolžnik in tretji dolžnik preživljata le s pokojnino tretjega dolžnika. Na podlagi navedenih trditev, ki jih drugi dolžnik ponavlja v pritožbi, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da drugi dolžnik in tretji dolžnik nista niti trdila niti izkazala, da bi upnica lahko izterjevano terjatev v višini 134.591,38 EUR s pripadki poplačala z izvršbo na hišo na naslovu G. in ne s prodajo hiše na naslovu S. 8. Glede pritožbene navedbe drugega dolžnika, da sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je predložil oziroma predlagal v predlogu za omejitev izvršbe, je pojasniti, da pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče nadomeščati z dokazi, zato sodišče prve stopnje predlaganih dokazov utemeljeno ni izvedlo, s takšnim ravnanjem pa posledično ni zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejanskega stanja.

9. Pritožbene navedbe, da ima drugi dolžnik kupca za hišo na naslovu G., ki bi hišo kupil za 400.000,00 EUR, vendar do postopka prodaje ni prišlo, ker stečajni upravitelj prve dolžnice še ni uredil soglasja za prodajo, in nadaljnje navedbe, da se bo upnica lahko poplačala v celoti iz prodaje te hiše, ko bo prodana za 400.000,00 EUR, skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, katere pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj drugi dolžnik teh navedb ni podal v predlogu za omejitev izvršbe, prav tako pa tudi ni navedel, zakaj jih prvič navaja v pritožbi.

10. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da drugi dolžnik in tretji dolžnik nista izkazala pogojev za omejitev izvršbe po drugem odstavku 34. člena ZIZ, zato je njun predlog za omejitev izvršbe utemeljeno zavrnilo.

11. Zato je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo drugega dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

12. Upnica se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelila do pritožbenih navedb drugega dolžnika, zato so stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je upnici priznalo priglašenih 1300 točk za odgovor na pritožbo po 6. točki tar. št. 27 OT, 2 % materialnih stroškov po 11. členu OT, kar znaša 26 točk, in 22% DDV po drugem odstavku 2. člena OT v znesku 175,03 EUR, kar vse skupaj znaša 970,63 EUR. Drugi dolžnik je dolžan v roku 8 dni povrniti upnici 970,63 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila.