Jedro

Ne zadostujejo pavšalne navedbe predlagateljice, da takse ne more (v celoti) plačati zaradi blokade računa in likvidnostnih težav oziroma da niti nima odprtega TRR zaradi stečajnih postopkov, saj s tem dokaznega bremena, da sredstev za plačila sodne takse ne more zagotoviti, brez ogrožanja svoje dejavnosti, ni izpolnila.

Oprostitev plačila sodne takse je izjema in ne pravilo, zato je treba predlog utemeljiti s konkretnimi navedbami poslovne dejavnosti, tekočih obveznosti, možnosti delnega plačila, možnosti realizacije naložb (s čimer se namreč ukvarja tožnica), vseh teh podatkov pa tožeča stranka ni navedla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Opozarja, da je že s predlogom izkazala, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more pridobiti na način, da ne bi bila ogrožena njena dejavnost. Sooča se s hudimi likvidnostnimi težavami, razlog pa je tudi na strani tožene stranke, ki neutemeljeno in neupravičeno vlaga izvršbo na podlagi neobstoječe terjatve. Tožeča stranka iz navedenega razloga nima odprtega TRR, na katerem bi imela sredstva. Sklep sodišča je pavšalen in neresničen ter arbitraren. Pritožnica je zadostne navedbe podala v samem predlogu, sodišče je ugotovilo, da posluje z izgubo, prav tako je vpogledalo v portal AJPES. Sodišče je zanemarilo, da je tožnica blokirana. Če je dvomilo v ugotovljeno dejansko stanje, bi pritožnico lahko pozvalo k eventuelni dopolnitvi predloga. Predlaga, da sodišče sklep razveljavi oziroma ga odpravi ter jo oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je na predlagatelju taksne oprostitve dokazno breme, da sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja njegove dejavnosti.

5. Iz vpogleda v register poslovnih subjektov pri AJPES izhaja, da je tožnica družba z omejeno odgovornostjo, ki se ukvarja z naložbeno dejavnostjo, njen ustanovitelj je tuja pravna oseba D. iz Dubaja, označena zgolj z naslovom poštnega nabiralnika. Podjetje ni v stečaju, saj je bil predlog za stečaj zavrnjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Csp 324/2014, v katerem je bilo ugotovljeno, da trajnejša nelikvidnost in insolventnost stečajnega dolžnika nista izkazani (priloga A3). Glede na navedeno tudi po oceni pritožbenega sodišča ne zadostujejo povsem pavšalne navedbe predlagateljice, da takse ne more (v celoti) plačati zaradi blokade računa in likvidnostnih težav oziroma da niti nima odprtega TRR zaradi stečajnih postopkov, saj s tem dokaznega bremena, da sredstev za plačila sodne takse ne more zagotoviti, brez ogrožanja svoje dejavnosti, ni izpolnila.

6. Oprostitev plačila sodne takse je izjema in ne pravilo, zato je treba predlog utemeljiti s konkretnimi navedbami poslovne dejavnosti, tekočih obveznosti, možnosti delnega plačila, možnosti realizacije naložb (s čimer se namreč ukvarja tožnica), vseh teh podatkov pa tožeča stranka ni navedla. Prav tako tudi ni podala trditev, da ji njeni posojilojemalci ne vračajo danih posojil oziroma da jih ne bi mogla izterjati in tako pridobiti sredstev za plačilo sodne takse. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje navedlo, v čem šteje predlog tožeče stranke za pomanjkljiv, ta niti v pritožbi v tej smeri svojih trditev ni dopolnila, zato je neupoštevna tudi njena pritožbena navedba, da bi jo sodišče k temu moralo posebej pozivati. V postopku oprostitve plačila sodnih taks sodišče materialno procesnega vodstva ni dolžno nuditi.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.