- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 2049/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.2049.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Izvršilno sodišče in formalno legalitetno načeloAli se izvršilno sodišče lahko spušča v preizkus zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova pri izdaji sklepa o izvršbi?
- Ugovor dolžnikaAli je ugovor dolžnika, ki trdi, da ni odgovoren za prometno nesrečo, utemeljen v izvršilnem postopku?
- Pravna narava izvršilnega naslovaKakšna je pravna narava izvršilnega naslova in kakšne so posledice za dolžnika?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Za izvršilno sodišče velja strogo formalno legalitetno načelo: izvršilno sodišče se pri izdaji sklepa o izvršbi ne sme spuščati v preizkus zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo, temveč je vezano nanj, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo ponovno odločanje o že razsojeni stvari.
Izrek
s k l e n i l o : Ugovor se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je dovolilo predlagano izvršbo z rubežem do 1/3 prejemkov dolžnikov do popolnega pokritja s plačilnim nalogom Okrajnega sodišča v Ljubljani I Pl 884/98 z dne 20.8.1998 ugotovljene upnikove terjatve.
Drugi dolžnik je zoper sklep pravočasno vložil ugovor. Predvideva, da se sklep nanaša na prometno nesrečo, ki pa je ni zakrivil on, saj je avto v nevoznem stanju prodal prvemu dolžniku. Ta je očitno vozilo popravil in povzročil prometno nesrečo, za katero je zvedel šele od zavarovalnice. Misleč, da je avto nevozen in naj bi ga prvi dolžnik uporabil le za rezervne dele, je šele po nekaj mesecih vložil prošnjo za odjavo vozila iz prometa. Ne čuti se dolžnega plačati niti odškodnine niti obresti, saj sploh ne ve natančno, za kaj gre.
Upnik je na ugovor odgovoril, da je neutemeljen in predlagal, naj ga sodišče zavrne, saj bi v njem navedene razloge dolžnik lahko ugovarjal le v pravdnem in ne izvršilnem postopku.
Sodišče prve stopnje je ugovor v skladu s 3. odst. 58. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) odstopilo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Izvršilni naslov za predlagano in s sklepom dovoljeno izvršbo je sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 20.8.1998, opr. št. I Pl 884/98, na katerem je tudi klavzula o pravnomočnosti. Z njim je dolžnikoma naloženo solidarno plačilo glavnice 57.490,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.4.1996, stroškov likvidacije v znesku 37.791,00 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.6.1996 ter pravdnih stroškov v znesku 8.400,00 SIT. Izterjavo te denarne terjatve želi upnik doseči v izvršilnem postopku. Za izvršilno sodišče velja strogo formalno legalitetno načelo: izvršilno sodišče se pri izdaji sklepa o izvršbi ne sme spuščati v preizkus zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo, temveč je vezano nanj, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo ponovno odločanje o že razsojeni stvari - s svojimi ugovori, katere bi vse lahko uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, pa želi drugi dolžnik doseči ravno to. To pa po povedanem ni dopustno in zato takšen ugovor oziroma pritožba tudi ne more biti utemeljen.
Ugovor drugega dolžnika je torej neutemeljen, saj pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).
Zato ga je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).