Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za odločitev, ali je v sporu, v katerem tožeča stranka iz naslova neupravičene obogatitve zahteva vrnitve zneskov, domnevno plačanih iz delovnega razmerja, podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, je bistveno, ali je bil toženec v spornem obdobju v delovnem razmerju pri tožeči stranki.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Delovno sodišče v ..., Oddelek na … ni stvarno pristojno za odločanje v tem sporu. Po pravnomočnosti sklepa bo zadeva odstopljena v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču na ....
Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje pridobilo izpis iz zdravstvenega zavarovanja, iz katerega izhaja, da je bil toženec v delovnem razmerju od 4. 11. 2008 do 12. 8. 2009 pri delodajalcu A. d.o.o.. Navaja, da je podjetje B. dne 27. 9. 2010 zamenjalo lastnika ter istočasno spremenilo ime podjetja iz B. d.o.o. v A.. Da gre za isto pravno osebo, je možno preveriti iz zgodovinskega izpisa sodno-poslovnega registra AJPES. Toženec je bil v obdobju od 4. 11. 2008 do 12. 8. 2009 v delovnem razmerju v B. d.o.o., kakor se je takrat imenovalo.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstaja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.
Sodišče prve stopnje se je izreklo za stvarno nepristojno zato, ker je ugotovilo, da toženec v spornem obdobju ni bil v delovnem razmerju s tožečo stranko, temveč z drugim delodajalcem.
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) v 5. členu določa stvarno pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih. Tako je v točki b, člena 5/1 ZDSS-1 določeno, da je delovno sodišče pristojno tudi za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornosti iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo le na podlagi poizvedb pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije o zavarovanju toženca v letu 2009, ni pa ugotavljalo ali je bil toženec v spornem obdobju v delovnem razmerju pri tožeči stranki, saj je iz potrdila o prijavi-odjavi z dne 19. 9. 2009 razvidno, da je bil od 4. 11. 2008 do 12. 8. 2009 v delovnem razmerju pri B. d.o.o.. Za odločitev ali je delovno sodišče pristojno za reševanje zadeve, je torej bistveno, ali je bil v spornem obdobju toženec v delovnem razmerju pri tožeči stranki ali pri katerem drugem delodajalcu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na pritožbene navedbe, da je podjetje B. d.o.o. zamenjalo lastnika in spremenilo ime, preuranjeno zaključilo, da delovno sodišče v tej zadevi ni stvarno pristojno.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo prvenstveno ugotavljati ali je bil toženec v spornem obdobju v delovnem razmerju pri tožeči stranki in če bo ugotovilo, da je toženec bil v delovnem razmerju, bo sodišče prve stopnje nadaljevalo z vsebinsko obravnavo tožbe.