16. 12. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Višjega sodišča v Celju, na seji 16. decembra 2015

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti 1. in 4. točke tretjega odstavka 132. člena in prvega odstavka 216. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Višje sodišče v Celju je s sklepom št. Cpg 90/2015 z dne 11. 6. 2015 prekinilo postopek odločanja o pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo, izdano v gospodarskem sporu zaradi plačila odškodnine, in na podlagi 156. člena Ustave vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 1. in 4. točke tretjega odstavka 132. člena in prvega odstavka 216. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

2.Po mnenju predlagatelja so izpodbijane določbe ZFPPIPP v neskladju z 22., 23. in 33. členom Ustave. Zakonodajalec naj bi z izpodbijano ureditvijo ustavitve postopka zavarovanja s predhodno odredbo zaradi začetka postopka prisilne poravnave oziroma stečajnega postopka posegel v pogojno zastavno pravico upnika, namesto da bi ohranil njegov viseči pravni položaj.

3.Prvi odstavek 24.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) določa, kaj mora vsebovati zahteva za oceno ustavnosti zakona ali drugega predpisa. Med drugim je izrecno določeno, da mora zahteva vsebovati podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev zahteve (četrta alineja prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Člen 156 Ustave in prvi odstavek 23. člena ZUstS določata, da sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. To med drugim pomeni, da mora sodišče kot predlagatelj v zahtevi jasno in določno utemeljiti, da mora v konkretni zadevi, v kateri sodi, uporabiti (domnevno protiustavno) zakonsko ureditev na način, ki mu preprečuje ustavnoskladno odločitev.[1]

4.Predlagatelj v zahtevi za oceno ustavnosti 1. in 4. točke tretjega odstavka 132. člena in prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP ne utemelji, da mora v konkretni zadevi, v kateri odloča, uporabiti navedene določbe ZFPPIPP na način, ki mu preprečuje ustavnoskladno odločitev. V zahtevi takih navedb sploh ni, medtem ko iz sklepa o prekinitvi izhaja le, da bi sodišče moralo uporabiti 4. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Vendar predlagatelj ne pojasni, kako bi v konkretni zadevi gospodarskega spora zaradi plačila odškodnine uporabil določbo ZFPPIPP o ustavitvi postopka zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavitvi opravljenih dejanj zavarovanja. To pomeni, da predlagatelj ni zadostil trditvenemu bremenu, ki mu nalaga, da pojasni, kako bi v konkretni zadevi uporabil domnevno protiustavno zakonsko ureditev iz ZFPPIPP na način, ki bi mu preprečila ustavnoskladno odločitev.[2] Glede na to predlagatelj ni zadostil zakonski zahtevi iz četrte alineje prvega odstavka 24.b člena ZUstS.

5.Po prvem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče zahtevo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24.b člena ZUstS. Ker zahteva za oceno ustavnosti 1. in 4. točke tretjega odstavka 132. člena in prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP ne izpolnjuje pogojev iz navedenega člena ZUstS, jo je Ustavno sodišče že zato zavrglo. Zavrglo pa bi jo lahko tudi zato, ker je med postopkom presoje ustavnosti že odločilo o protiustavnosti izpodbijane ureditve z odločbo št. U-I-220/14, U-I-161/14, Up-559/14, U-I-21/15, Up-101/15, U-I-30/15, U-I-59/15 z dne 12. 11. 2015 (Uradni list RS, št. 92/15). Kar pomeni, da odločitev Ustavnega sodišča o zahtevi predlagatelja ni več potrebna za zagotovitev ustavnoskladne odločitve v konkretnem sodnem postopku.[3]

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Pri odločanju je bila izločena sodnica dr. Dunja Jadek Pensa. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. U-I-238/12 z dne 23. 1. 2014 (Uradni list RS, št. 10/14).

[2]Primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. U-I-39/15 z dne 19. 11. 2015.

[3]Primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. U-I-250/12 z dne 6. 3. 2014.