Jedro

Po uveljavitvi novele ZPP-D sodišče ni več pristojno odločati o oprostitvi plačila stroškov postopka v pravdnem oziroma nepravdnem postopku. O predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka je po določbah 2. člena ZBPP pristojen predsednik okrožnega sodišča (pristojni organ za BPP).

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi, razen v delu, s katerim je zavrnjen predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za oprostitev plačila stroškov postopka.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje predlagatelj in navaja, da okrajna sodnica ni bila pristojna za odločitev o predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka, o predlagani taksni oprostitvi pa sploh ni odločila, zato se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov.

Pritožba je delno utemeljena.

Do začetka veljavnosti ZPP-D (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/08) dne 1. 10. 2008 je sodišče o oprostitvi plačila stroškov postopka kot tudi o oprostitvi plačila sodnih taks odločalo na podlagi določil ZPP (Zakon o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) - ZPP-C (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-C, Ur. l. RS, št. 52/07) v pravdnem oziroma nepravdnem postopku. Institut oprostitve plačila stroškov postopka je bil z novelo ZZP-D v celoti črtan iz ZPP. Sodnik, ki meritorno odloča o zadevi, pa še vedno odloča o vprašanju glede plačila sodnih taks. Po prehodni določbi 130. člena ZPP-D se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo ZPP-D, nadaljuje po določbah novele zakona, če v njej ni določeno drugače. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo 4. 12. 2008, torej v času, ko je že veljala novela ZPP-D. Sodišče tako ni bilo več pristojno odločati o oprostitvi plačila stroškov postopka v pravdnem oziroma nepravdnem postopku (ne glede na to, da se je postopek začel že 18. 3. 2008 in je predlagatelj takrat tudi predlagal oprostitev plačila stroškov postopka). O predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka, kot tudi za odločitev o zagotovitvi sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč, je po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (2. člen ZBPP, Ur. l. RS, št. 48/01) pristojen predsednik okrožnega sodišča (v nadaljevanju besedila: pristojni organ za BPP). Ker je torej sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbe ZPP-D, saj o oprostitvi plačila stroškov postopka ni pristojno odločati, je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, glede na določbo 1. odstavka 339. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Zato je bilo treba iz tega razloga pritožbi predlagatelja ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti glede odločitve o oprostitvi plačila stroškov postopka, ne pa tudi v delu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

Sodišče prve stopnje je namreč odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v skladu z novelo ZPP-D (glej 168. člen ZPP). Po 168. členu ZPP se v pravdnem in nepravdnem postopku glede oprostitve plačila taks uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodne takse. Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 11. člena ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/08). Sodišče prve stopnje je na podlagi poizvedb, opravljenih po uradni dolžnosti (v smislu določbe 4. odstavka 12. člena ZST-1), ugotovilo, da predlagatelj prejema invalidsko pokojnino v višini 752,58 EUR in da je brezplačno razpolagal s svojimi nepremičninami, pri čemer mu je zagotovljena raba stanovanja. Predlagatelj v skupnem gospodinjstvu sicer živi z dvema sinovoma, ki sta polnoletna (rojena leta 1977 in 1981) in lastnika osebnih vozil. Glede na ugotovljeno višino rednega mesečnega prejemka predlagatelja, upoštevaje, da sodna taksa (glede na fazo postopka) za predlog in sklep v nepravdnem postopku znaša 25 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da plačilo takse v navedenem znesku ne predstavlja takšne finančne obremenitve, da bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj ali njegovi družinski člani. V pritožbi pa predlagatelj tudi ne navaja nobenih relevantnih razlogov, ki bi lahko izpodbili odločitev sodišča prve stopnje, da se ga ne oprosti plačila sodnih taks.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi predlagatelja delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, razen v delu, s katerim je bil zavrnjen predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Glede na to, da sodišče prve stopnje ne odloča več o oprostitvi stroškov postopka, velja opozoriti na določbo 34. člena ZBPP, po kateri prosilec lahko vloži prošnjo za brezplačno pravno pomoč (ki se po 26. členu ZBPP lahko dodeli kot oprostitev plačila (določenih) stroškov sodnega postopka) pri pristojnem sodišču ali na okrajnem sodišču na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče. Predstojnik okrajnega sodišča pa mora zagotoviti, da se prejete prošnje nemudoma posredujejo pristojnemu organu za BPP. Zato bo moralo sodišče prve stopnje prošnjo za oprostitev plačila stroškov v tem postopku posredovati v odločitev pristojnemu organu za BPP.