Jedro

V primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev se pristojnost določa glede na okoliščine v času vložitve izvršilnega predloga, ker sprememba okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, ne vpliva na nadaljnjo pristojnost tega sodišča. ZIZ namreč vsebuje specialno določbo o izključni pristojnosti v primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev le, če upnik med izvršilnim postopkom predlaga poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oz. predmetov izvršbo na nepremičnine.

Obrazložitev

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev:

Upnik je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – rubežem deleža dolžnika, ki ga ima v družbi G. in drugi, d.n.o., Lukovica. Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom opr. št. 2645 In 440/2009 z dne 14. 4. 2009 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in za samo izvršbo ter sklenilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Domžalah. Sklep je postal pravnomočen 16. 5. 2009. Okrajno sodišče v Domžalah pristojnosti ne sprejema, ker ne gre za predlog za izvršbo, temveč za predlog za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom in zato ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, pristojno še naprej. Sklicuje se na tretji odstavek 17. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Edina izjema od tega pravila izhaja iz četrtega odstavka 35. člena ZIZ, ki se nanaša na odločanje o nadaljevanju izvršbe s prodajo nepremičnin in je izključno krajevno pristojno za odločanje tisto sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.

Višje sodišče ugotavlja, da je v tej zadevi še naprej pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Čeprav je Okrajno sodišče v Ljubljani predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom izločilo iz izvršilnega spisa, v katerem je bil izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, postopek z navedenim predlogom ne pomeni novega postopka in zato ni podlage za uporabo 164. člena ZIZ o krajevni pristojnosti sodišča v primeru izvršbe na delež družbenika. Gre namreč za naknadno kumulacijo izvršilnih sredstev, v tem primeru pa se pristojnost določa glede na okoliščine v času vložitve izvršilnega predloga, ker sprememba okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, ne vpliva na nadaljnjo pristojnost tega sodišča. ZIZ namreč vsebuje specialno določbo o izključni pristojnosti v primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev le, če upnik med izvršilnim postopkom predlaga poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oz. predmetov izvršbo na nepremičnine (četrti odstavek 35. člena ZIZ). Navedene določbe ni mogoče smiselno uporabiti v primeru predlaganja nadaljevanja izvršbe z drugim sredstvom izvršbe, niti v primeru izvršbe na delež družbenika. Določba četrtega odstavka 165. člena ZIZ, ki predpisuje, da se za prodajo deleža smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine, se namreč nanaša na opravo izvršbe, ni pa je mogoče širiti tako, da bi se nanašala tudi na določbo četrtega odstavka 35. člena ZIZ.

Ker ZIZ posebej ne predpisuje spremembe krajevne pristojnosti v primeru predloga za nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom (razen na nepremičnine), je treba uporabiti tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in je zato za odločanje v tej izvršilni zadevi še naprej krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Višje sodišče je o tem sporu o pristojnosti odločilo na podlagi prvega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.