Jedro

Bistvo ugovornega razloga iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ ni v tem, da bi se v izvršilnem postopku znova odpiralo vprašanja obstoja terjatve oziroma njene višine, temveč v tem, ali je terjatev kasneje prenehala. Dolžnika v tem izvršilnem postopku ne moreta več uveljavljati omejitve odgovornosti v skladu z določbo 142. člena ZD, ta ugovorni razlog bi lahko uveljavljala le v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in sklep potrdi.

II. Dolžnika in upnik sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor obeh dolžnikov zoper sklep o izvršbi zavrnilo ter sklenilo, da sama krijeta svoje stroške, nastale z ugovorom.

2. Zoper sklep sta se dolžnika, s skupno vlogo, po pooblaščenki pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Uveljavljata, da je do prehoda obveznosti zaradi dedovanja prišlo tekom pravde, na kar nista imela vpliva. Pravna podlaga za prenehanje obveznosti in s tem za izterjavo na podlagi uveljavljenega materialnopravnega ugovora na podlagi 142. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) je prav zakon. Navajata razloge, iz katerih naj bi bilo nepravilno stališče sodišča, da bi morala že tekom pravdnega postopka uveljavljati omejitev njune odgovornosti do višine vrednosti podedovanega premoženja. Po pritožbenem stališču bi lahko med pravdo uveljavljala omejitev odgovornosti v primeru, če bi bila terjatev upnika višja od višine podedovanega premoženja, oziroma če bi dolžnika kot dediča že do tedaj poravnala katero izmed terjatev zapustnikovih upnikov, česar pa nista storila. Njuna obveznost je prenehala v trenutku, ko sta že poplačala nekatere dolgove zapustnika, kar je bilo po koncu pravdnega postopka V P 2046/2011. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek ter zahtevata povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Upnik po pooblaščencu v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenemu stališču o možnosti uveljavljanja omejitve obveznosti in predlaga zavrnitev pritožbe ter zahteva povrnitev stroškov odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V zadevi ni sporno, da je predmet izterjave terjatev, ki jo je imel upnik najprej do prvotnega dolžnika, umrlega 7. 2. 2009. Že sklep o izvršbi z dne 25. 1. 2011, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani na podlagi verodostojne listine v zadevi VL 7962/2011, je bil izdan po smrti prvotnega dolžnika zoper njegova dediča in tudi sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 2046/2011 z dne 25. 10. 2013 nalaga dedičema, dolžnikoma iz tega izvršilnega postopka, obveznost plačila terjatve. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da dolžnika v tem izvršilnem postopku ne moreta več uveljavljati omejitve odgovornosti v skladu z določbo 142. člena ZD, ta ugovorni razlog bi lahko uveljavljala le v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.1

6. Ugovora prenehanja obveznosti zaradi pokrivanja drugih zapustnikovih dolgov kot ugovornega razloga iz 8. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) dolžnika zato v tem izvršilnem postopku ne moreta uspešno uveljaviti. Bistvo tega ugovornega razloga ni v tem, da bi se v izvršilnem postopku znova odpiralo vprašanja obstoja terjatve oziroma njene višine, temveč v tem, ali je terjatev kasneje prenehala. Razlog za ugovor iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ je namreč podan, če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave.

7. Neutemeljeno je pritožbeno uveljavljanje, da naj bi prišlo do prehoda obveznosti tekom pravde, na kar naj dolžnika ne bi mogla vplivati. Že izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, ki je prerasel v pravdo, se je začel skoraj dve leti po smrti prvotnega dolžnika, tako da ne drži, da ne bi mogla uveljavljati omejitve odgovornosti že pred predmetnim izvršilnim postopkom. Višje sodišče se s tem v zvezi sklicuje na pravilne in podrobne razloge sodišča prve stopnje, v katerih je tudi poudarjen pomen načela formalne legalitete. Prav zato, ker se izvršilni naslov glasi zoper njiju kot dolžnika, tudi ne pride v poštev ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da terjatev ni v celoti prešla nanju, temveč le do višine podedovanega premoženja, saj ne gre za situacijo, ki jo ureja 24. člen ZIZ.

8. Pritožbi sta glede na navedeno neutemeljeni in ker višje sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, ju je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbama nista uspela, upnik pa sam krije stroške odgovora na pritožbo, ker le-ta, glede na vsebino izpodbijanega sklepa in vsebino pritožbe, ni bil potreben. Z njim upnik ni prispeval k odločitvi o pritožbi. Zato so po nepotrebnem tudi nastali stroški odgovora na pritožbo.

1 Prim. sklepe VSL III Ip 1103/2015 z dne 8. 7. 2015, I Ip 1463/2017 z dne 7. 6. 2017, VSC I Ip 443/2016 z dne 14. 12. 2016.