- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sodba I Cp 1307/2005
ECLI:SI:VSKP:2006:I.CP.1307.2005 Civilni oddelek
Povzetek
- Odgovornost delodajalca za škodo na deluAli je tožena stranka odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu, kljub temu da tožnik ni bil formalno zaposlen pri toženi stranki?
- Obstožnost delovnega razmerjaAli je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožnik delal za toženo stranko, ne da bi ugotavljalo formalno delovno razmerje?
- Utemeljenost pritožbeAli so pritožbene navedbe tožene stranke o neodgovornosti tožene stranke in krivdi tožnika za škodo utemeljene?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožnik se je poškodoval na delovnem mestu v okviru svojega delovnega področja, ko je opravljal dela za tuj račun, to je za toženo stranko. Taka ugotovitev zadošča za nadaljnji sklep, da je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna poskrbeti za tožnikovo varnost pri delu in v nadaljevanju, da je odgovorna za nastalo škodo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo toženo stranko obsodilo na plačilo 1.648.800,00 SIT odškodnine. Ugotovilo je, da se je tožnik poškodoval na delu za toženo stranko in da za nastalo škodo odgovarja tožena stranka.
Tožena stranka je v pritožbi navajala, da tožnik v času nezgode ni bil zaposlen pri toženi stranki, zato tudi ne more odgovarjati po pravilih za odgovornost delodajalca. Civilno sodišče za ugotovitev delovnega razmerja ni pristojno. Iz medicinske dokumentacije poleg tega izhaja, da je delal za družbo Š. in ne za toženo stranko, kar pomeni, da tožena stranka ni aktivno legitimirana. Po drugi strani pa je tožnik sam kriv za škodo in je padel zaradi svojega neprimernega in malomarnega ravnanja. Tožena stranka ga k opustiti varnostnih predpisov, ki so bili na območju L.K. znani, ni spodbujala.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo obstoja delovnega razmerja tožnika, kot to trdi pritožnik, ampak je samo ugotovilo, da je tožnik delal za toženo stranko. O tem je sodišče pravilno sklepalo na podlagi izvedenih dokazov (predvsem listinskih, to je prijave poškodbe pri delu in dovolilnice za vstop v L.). Tožnik se je poškodoval na delovnem mestu v okviru svojega delovnega področja, ko je opravljal dela za tuj račun, to je za toženo stranko. Taka ugotovitev pa zadošča za nadaljnji sklep, da je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna poskrbeti za tožnikovo varnost pri delu in v nadaljevanju, da je odgovorna za nastalo škodo. Ne držijo navedbe pritožbe, da naj bi iz listin izhajalo, da se je tožnik poškodoval pri družbi Š. in ne S.. V vseh listin, ki jih je ocenjevalo sodišče prve stopnje, je namreč naveden delodajalec S.d.o.o.. Pritožnik je šele v pritožbi navajal, da je bil tožnik sam odgovoren za nastanek škode. Gre za navajanje novih dejstev, ki na podlagi določbe 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni dopustno. Takih dejstev ni mogoče upoštevati in se zato do njih niti ni treba opredeliti. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo tudi nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi vsega povedanega pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).