Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnika - poklicnega pripadnika S. v., ki je razporejen v nazivu majorja pete stopnje, je treba šteti za višjega upravnega delavca. Zaradi tega ob razporeditvi na drugo formacijsko dolžnost ne more obdržati že doseženih napredovanj.
Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v celoti glasi: „1. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: Tožena stranka je dolžna tožniku plačati znesek 7.614,36 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer: za julij 2004 45,05 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 8. 2004 (15. - zadnji dan izplačila plač po kolektivni pogodbi) do plačila, za avgust 2004 146,65 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 9. 2004 do plačila, za september 2004 67,31 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 10. 2004 do plačila, za oktober 2004 168,14 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 11. 2004 do plačila, za november 2004 153,81 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 12. 2004 do plačila, za december 2004 153,91 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 1. 2005 do plačila, za januar 2005 162,78 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 2. 2005 do plačila, za februar 2005 157,21 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 3. 2005 do plačila, za marec 2005 161,13 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 4. 2005 do plačila, za april 2005 160,08 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 5. 2005 do plačila, za maj 2005 169,90 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 6. 2005 do plačila, za junij 2005 163,83 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 7. 2005 do plačila, za julij 2005 164,88 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 8. 2005 do plačila, za avgust 2005 171,12 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 9. 2005 do plačila, za september 2005 163,04 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 10. 2005 do plačila, za oktober 2005 165,26 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 11. 2005 do plačila, za november 2005 160,53 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 12. 2005 do plačila, za december 2005 166,47 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 1. 2006 do plačila, za januar 2006 160,49 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 2. 2006 do plačila, za februar 2006 165,16 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 3. 2006 do plačila, za marec 2006 164,84 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 4. 2006 do plačila, za april 2006 161,30 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 5. 2006 do plačila, za maj 2006 155,87 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 6. 2006 do plačila, za junij 2006 161,14 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 7. 2006 do plačila, za julij 2006 164,85 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 8. 2006 do plačila, za avgust 2006 182,37 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 9. 2006 do plačila, za september 2006 159,81 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 10. 2006 do plačila, za oktober 2006 171,32 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 11. 2006 do plačila, za november 2006 175,26 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 12. 2006 do plačila, za december 2006 164,96 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 1. 2007 do plačila, za januar 2007 171,67 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 2. 2007 do plačila, za februar 2007 165,48 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 3. 2007 do plačila, za marec 2007 169,30 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 4. 2007 do plačila, za april 2007 180,33 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 5. 2007 do plačila, za maj 2007 196,51 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 6. 2007 do plačila, za junij 2007 189,55 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 7. 2007 do plačila, za julij 2007 190,71 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 8. 2007 do plačila, za avgust 2007 204,33 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 9. 2007 do plačila, za september 2007 190,23 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 10. 2007 do plačila, za oktober 2007 228,02 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 11. 2007 do plačila, za november 2007 200,16 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 12. 2007 do plačila, za december 2007 210,27 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 1. 2008 do plačila, za januar 2008 200,92 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 2. 2008 do plačila, za februar 2008 210,32 EUR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 3. 2008 do plačila, za marec 2008 218,09 EUBR bruto z zak. zam. obrestmi za čas od 16. 4. 2008 do plačila.
2. Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti njene stroške postopka v znesku 842,72 EUR, v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.“ Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 234,09 EUR, v 8 dneh.
Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati znesek 7.614,36 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov, razvidnih iz 1. točke izreka, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skupnem znesku 1.497,86 EUR v 8 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka do plačila.
Zoper navedeno sodbo, kot izhaja iz pritožbenih navedb pa zoper njen ugodilni del in zoper odločitev o stroških, se pravočasno pritožuje tožena stranka zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrne, oziroma, da jo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da tožnik z ukazom z dne 15. 7. 2004, s katerim se je izvedla prevedba, ni bil razporejen na nižje ovrednoteno dolžnost, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje. Iz ukaza z dne 5. 3. 2002 sicer izhaja, da je imel tožnik pravico do naslovnega čina podpolkovnik, vendar je bilo s spremembo Zakona o obrambi določeno, da se po preteku enega leta po uveljavitvi tega zakona prenehajo uporabljati naslovni čini. Tožnikov naslovni čin v letu 2004 ni vplival na prevedbo po določbah Zakona o javnih uslužbencih, ker se je prevedba opravila glede na izhodiščne količnike za določitev osnovne plače in ker naslovnih činov v S. v. ni bilo več. Ker je imel tožnik izhodiščni količnik za določitev plače 4,40, je bil z vladno uredbo preveden v naziv major, v skladu s prilogo vladne uredbe pa je naziv major razporejen v naziv V. stopnje. Glede na to, da je tožnik razporejen na dolžnost, ki se opravlja v nazivu V. stopnje, zanj veljajo določbe, ki se glede pravic in obveznosti uporabljajo za višje upravne delavce. Ob prevedbi je tožnik ohranil količnik za določitev osnovne plače, pridobljen z napredovanjem v plačilnih razredih. Za tožnika kot višjega upravnega delavca ne velja določba 31. a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki se nanaša na prenos plačilnih razredov z upoštevanjem napredovanj ob razporeditvi na drugo delovno mesto. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.
V odgovoru na pritožbo tožnik prereka vse pritožbene navedbe tožene stranke in ocenjuje, da je pritožba neutemeljena, zato naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 45/2008) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, je pa na tako ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.
Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po izvedenih listinskih dokazih v postopku ugotovilo, da je tožena stranka tožniku izdala odločbo z dne 11. 11. 2004, s katero je tožnika, ki je bil imenovan na formacijsko dolžnost pomočnika za operativne zadeve pri poveljstvu sil S. v., razporedila v plačilni razred s količnikom v višini 5,60. Navedena odločba temelji na ukazu načelnika G. S. v. z dne 15. 7. 2004, z veljavnostjo od 22. 7. 2004 dalje, s katerim je bil tožnik imenovan na formacijsko dolžnost pomočnika za operativne zadeve in hkrati na tej dolžnosti imenovan v naziv majorja. Tožnik v tožbenem zahtevku (list. št. 80 – 82) ne uveljavlja spremembe (razveljavitve) navedene odločbe in ukaza niti zvišanja količnika s 5,6 na 6,0. Zato njuna izreka nista (niti ne moreta) biti predmet presoje sodišča v tem sporu. Torej tudi ne sama prevedba v naziv major V. stopnje, o čemer je bilo v bistvu že pravnomočno odločeno z ukazom načelnika G. S. v. z dne 15. 7. 2004. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi mu bil z odločbo določen nižji izhodiščni količnik za obračun plače, kot mu je bil določen na dotedanji formacijski dolžnosti. Za tožnikovo formacijsko dolžnost z nazivom major je v formaciji tožene stranke predviden osnovni količnik 4,80, za formacijsko dolžnost samostojnega pomočnika I za operativno štabne zadeve, na katero je bil tožnik pred tem razporejen pa 4,40. Meni le, da bi moralo biti pri prevedbi v naziv upoštevana že dosežena napredovanja na prejšnji formacijski dolžnosti.
Po določbi 4. odstavka 195. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU- Ur. l. RS, št. 56/2002 s spremembami), ki določa, da uradniki (in vojaki glede na določbo 30. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi, ZObr-D, Ur. l. RS, št. 40/2004 s spremembami) obdržijo količnike za določitev osnovne plače, pridobljene z napredovanjem v skladu z Zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (ZRPJZ – Ur. l. RS, št. 18/94), če so ti višji od količnika, določenega v 1. odstavku 195. člena ZJU ter dodatke, določene na podlagi zakona oziroma podzakonskega akta. Pri tem se na podlagi 1. odstavka 196. člena ZJU glede pravic in obveznosti, ki jih predpisi določajo za višje upravne delavce, za slednje štejejo uradniki v nazivih prve do šeste stopnje. Sodišče prve stopnje je tožnikovemu zahtevku za plačilo razlike plače ugodilo z razlogom, da bi morala tožena stranka tožniku priznati dosežena napredovanja, na podlagi 31. a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki določa, da če je zaposleni razporejen na drugo delovno mesto v isti ali nižji tarifni skupini v istem ali drugem organu, za katerega velja ta pravilnik, obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu. Ta določba se ne uporablja za višje upravne delavce. Tožnika je bil na podlagi ukaza načelnika G. S. v. z dne 15. 7. 2004 imenovan v naziv majorja V. stopnje. Imenovan je bil na dolžnost, katerega naziv se skladno s petim odstavkom 194. člena ZJU in 30. členom ZObr-D ter prilogo I.A Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS; št. 58/03 s spremembami) šteje med višje upravne delavce, za katere se 1. odstavek 31. a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi ne uporablja. Glede na obrazloženo in ker tožnik tudi ni v celoti izkoristil (glede priznanja napredovanja) notranje poti oziroma predhodnega postopka pri delodajalcu tako, da bi v primeru, ko minister oziroma pooblaščena oseba ni odločila v 60 dneh od vložitve zahteve ali ugovora (B5), skladno z osmim odstavkom 100. a člena ZObr v nadaljnjih 30-dneh zahteval varstvo pravic (spremembo oziroma priznanje višjih količnikov) pri pristojnem sodišču, je odločba z dne 11. 11. 2004 ostala v veljavi. Tožniku zato ne pripada plačni razred s količnikom 6,0 in ni upravičen do plačila razlike plače za nazaj.
Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in na podlagi 5. alinee 1. odstavka 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v 1. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
Pritožbeno sodišče je s svojo odločitvijo spremenilo razmerje uspeha strank v sporu v korist tožene stranke, zato je v skladu z določbo 2. odstavka 165. člena ZPP ponovno odločalo o stroških celotnega postopka. Med utemeljene stroške tožene stranke po stroškovniku spadajo stroški vložitve odgovora na tožbo (300 točk), dveh pripravljalnih vlog (275 točk), treh obrazloženih dopisov (3 x 50 točk = 150 točk), 300 točk za zastopanje na prvem naroku, urnina 50 točk, 150 točk za zastopanje na drugem naroku in 150 točk za zastopanje na tretjem naroku, kar ob vrednosti 0,459 EUR znaša 1800 točk ali 826,20 EUR. Ob priznanih stroških zastopanja je pritožbeno sodišče upoštevalo še 2 % materialne stroške. Celotni stroški, ki jih je tožnik dolžan povrniti toženi stranki, tako znašajo 842,72 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje, do plačila.
Glede na to, da je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, je tožnik dolžan povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče je toženi stranki skladno z OT po stroškovniku priznalo 500 točk za sestavo pritožbe in 2 % materialne stroške, kar glede na vrednost točke 0,459 EUR, znaša 234,09 EUR. V tem znesku je dolžan tožnik povrniti stroške pritožbe v roku 8 dni. Ker navedbe v odgovoru na pritožbo tožnika niso pripomogle k razrešitvi zadeve, slednji sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 155. čl. ZPP).