Jedro

Glede na naravo dogovorjenih del (prekrivanje strehe) je mogoče sklenjeno pogodbo opredeliti le kot pogodbo o delu (600. člen in nasl. ZOR) in ne kot gradbeno pogodbo, kot v reviziji zmotno zatrjuje tožena stranka.

Prekritje strehe ni gradba. Zato za pogodbo, s katero se dogovori prekritje strehe, ni predpisana pismena oblika, pa tudi gradbene uzance, na katere se revizija izrečno sklicuje, ne pridejo v poštev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da morata toženi stranki nerazdelno plačati tožeči stranki 110.830 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.6.1994 dalje do plačila in ji povrniti stroške postopka v znesku 89.850 SIT z zakonskimi obrestmi od 21.10.1997 dalje do plačila.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede stroškov pritožbenega postopka je odločilo, da trpi tožeča stranka sama stroške odgovora na pritožbo.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Po določbi 28. člena ZOR mora biti volja za sklenitev pogodbe tako jasno izražena, da se da zanesljivo sklepati, da obstaja. Iz izpovedb tožnika in priče dr. B. obstoja jasne volje za sklenitev pogodbe ni mogoče ugotoviti. Pritožbeno sodišče je zato njuni izpovedbi tolmačilo preširoko in protispisno. Meje morebitnega pooblastila za sklenitev pogodbe so bile tudi nejasne. Zakonodajalec je prav v izogib takšnim zapletom predpisal, da mora biti gradbena pogodba pismena. Tudi za vsak odmik od dogovorjenih del mora biti pridobljeno pismeno soglasje naročnika. V obravnavanem primeru pismena pogodba ni bila sklenjena, za odmik od dogovorjenih del in dogovorjene cene pa tudi pismeno soglasje ni bilo dano. Vse, kar presega s plačilom izraženi pristanek tožencev, po izrecni določbi prvega odstavka 70. člena ZOR ne more imeti pravnega učinka.

Materialno pravo je zmotno uporabljeno tudi zato, ker sodišče ni upoštevalo gradbenih uzanc. Reviziji naj se ugodi, izpodbijani sodbi pa tako spremenita, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen. Podrejeno naj se obe sodbi razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP/77, tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je glede na določbo prvega ostvaka 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (ZPP/99) pri odločanju v tej zadevi uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (ZPP/77).

Z revizijskimi trditvami, da na podlagi izpovedbe tožnika in priče dr. B. sodišče ni moglo ugotoviti, kaj je bilo med pogodbenimi strankami dogovorjeno, zaradi česar so zaključki sodišča o obstoju dogovora protispisni, izpodbija tožena stranka dokazno oceno obeh sodišč in s tem v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje. To pa v revizijskem postopku ni več dovoljeno (tretji odstavek 385. člena ZPP).

Nižji sodišči sta ugotovili, da je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da bo tožeča stranka opravila prekrivanje strehe na stanovanjski hiši v Ljubljani, katere solastnika do 40% sta toženca. Glede na naravo dogovorjenih del (prekrivanje strehe) je mogoče sklenjeno pogodbo opredeliti le kot pogodbo o delu (600. člen in nasl. ZOR) in ne kot gradbeno pogodbo, kot v reviziji zmotno zatrjuje tožena stranka. Pojem gradbene pogodbe, ki mora res biti sklenjena v pismeni obliki (drugi odstavek 630. člena ZOR), je vsebovan v 630. členu ZOR. Kaj je gradba, pa določa 631. člen ZOR (stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, železniške proge, vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelava terja večja in zahtevnejša dela). Prekritje strehe ni gradba. Zato za pogodbo, s katero se dogovori prekritje strehe, ni predpisana pismena oblika, pa tudi gradbene uzance, na katere se revizija izrečno sklicuje, ne pridejo v poštev.

Revizijska trditev o neobstoju soglasja tožencev za izvedbo del predstavlja, kot je bilo že povedano, v revizijskem postopku nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja (nižji sodišči sta ugotovili, da sta toženca s tem, da se dela na strehi opravijo, soglašala, za dogovore s tožečo stranko pa pooblastila dr. B.), poleg tega pa je v nasprotju z lastnimi trditvami tožencev med postopkom (v drugi točki odgovora na tožbo sta toženca npr. navedla: "Za sodelovanje pri popravilu strehe sta se toženca odločila kot solastnika do 40 %..."). Pretežni del opravljenih del sta toženca tudi plačala, kar tekom postopka sploh ni bilo sporno. Pravdni postopek je bil v teku le zaradi plačila razlike. Plačilo te razlike pa je bilo tožencema naloženo na podlagi ugotovitev obeh nižjih sodišč, kolikšen obseg dela je bil opravljen in koliko je znašala pred začetkom izvedbe del dogovorjena cena. Ugotovitve obeh sodišč o obsegu opravljenih del in ceni, ki je bila dogovorjena, pa so dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožena stranka pa jih z revizijo tudi ne more izpodbiti (tretji odstavek 385. člena ZPP/77).

Po povedanem se je pokazalo, da v reviziji uveljavljeni revizijski razlogi niso podani. V okviru preizkusa po uradni dolžnosti je revizijsko sodišče še ugotovilo, da sodišči druge in prve stopnje med postopkom nista zagrešili bistvene kršitve iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77. Zato je revizijo zavrnilo (393. člen ZPP/77).