Jedro

Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, vendar pa ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Trditev o svojem tako premoženjskem kot finančnem in likvidnostnem stanju namreč tožeča stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila, saj je le pavšalno navedla, da se že dalj časa spopada z velikimi finančnimi težavami, zaradi česar ne zmore plačati sodne takse za revizijo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse v revizijskem postopku.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse, podredno pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse v revizijskem postopku zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala, da bi bila s plačilom sodne takse ogrožena njena dejavnost. 5. Po tretjem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče pravno osebo oprosti plačila taks, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Četrti odstavek 11. člena ZST-1 sodišču nalaga presojo tako premoženjskega kot finančnega in likvidnostnega stanja stranke, ki taksno oprostitev predlaga. Dolžnost stranke, ki predlaga oprostitev plačila sodne takse, je torej, da že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse konkretno navede svoje slabo finančno, premoženjsko oziroma likvidnostno stanje (prim. tudi 212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6. Pritožnica uveljavlja, da je v predlogu za oprostitev plačila takse navedla, da se že dalj časa spopada z velikimi finančnimi težavami. Ker je predlogu za oprostitev plačila sodne takse za revizijo na predpisanem obrazcu priložila potrebne listine za oprostitev plačila sodnih taks, meni, da iz predložene izjave o premoženjskem stanju nedvomno izhaja zelo slaba in težka finančna situacija tožeče stranke, ki traja že dlje časa. Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, vendar pa ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Trditev o svojem tako premoženjskem kot finančnem in likvidnostnem stanju namreč tožeča stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila, saj je le pavšalno navedla, da se že dalj časa spopada z velikimi finančnimi težavami, zaradi česar ne zmore plačati sodne takse za revizijo. Sodišče prve stopnje pa ni dolžno samo raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb. Ker tožeča stranka skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 ni pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse njeno poslovanje ogroženo, tega pa ni mogoče zaključiti niti iz podatkov, ki jih je tožeča stranka v obrazcu ZST-1 navedla, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da bi bila s plačilom sodne takse ogrožena njena dejavnost, pravilna.

7. V zvezi s trditvami, da je bila v predmetnem postopku tožeča stranka že oproščena plačila sodne takse, in sicer za pritožbo, pa gre le še dodati, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse za pritožbo (sklep z dne 19. 9. 2011, red. št. 21 spisa) izkoristilo zakonsko pooblastilo iz četrtega odstavka 12. člena ZST-1, po katerem, če dvomi v resničnost navedb predlagatelja, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov.

8. Višje sodišče je glede na navedeno, po ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).