- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I Up 65/2009
ECLI:SI:VSRS:2009:I.UP.65.2009 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pritožba, ki jo vloži stranka sama in obenem ne predloži potrdila, da ima opravljen pravniški državni izpit, ni dovoljena in se zavrže.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
1. Zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je tožnik dne 4. 2. 2009 sam vložil pritožbo.
2. Pritožba ni dovoljena.
3. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakon o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur.l. RS, št. 105/06) lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi, št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/08) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur. l. RS, št. 73/07-UPB3 in 45/08). Ta v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. 4. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je pritožba nedovoljena, če jo vloži oseba, ki ni imela te pravice.
5. Ker je pritožnik sam vložil pritožbo, in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožb izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Na podlagi določbe 336. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se v postopkih s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato Vrhovno sodišče pritožnika ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazal sposobnost za njeno vložitev, ampak je pritožbo kot nedovoljeno zavrglo. Tudi v primeru, če bi pritožnik izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, bi Vrhovno sodišče njegovo pritožbo zavrglo iz razloga, ker le-ta ni vložena v slovenskem jeziku in je zato nepopolna, nepopolnih pritožb pa sodišče v skladu s 336. členom ZPP v zvezi s 22. členom ZUS-1 ne vrača v dopolnitev, pač pa jo zavrže. 6. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in če tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje.