Jedro

Izdajo osebnega delovnega dovoljenja, ki ga zahteva tujec, zakon o zaposlovanju tujcev veže na pogoj, določen v 2. odstavku 5. člena, ki določa, da tujec lahko pridobi osebno delovno dovoljenje pod pogojem, da v evidenci Republiškega zavoda za zaposlovanje med brezposelnimi osebami na določenem območju ni ustreznega kandidata, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še posebne pogoje, ki jih delodajalec zahteva za sklenitev delovnega razmerja in je pripravljen sprejeti zaposlitev. Če ta pogoj ni izpolnjen, osebnega delovnega dovoljenja tujcu ni mogoče izdati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo enote Republiškega zavoda za zaposlovanje z dne 29.8.1994, s katero je navedeni prvostopni organ zavrnil tožnikov zahtevek za izdajo osebnega delovnega dovoljenja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbo 5. člena zakona o zaposlovanju tujcev, ki določa, da tujec lahko pridobi delovno dovoljenje pod pogojem, da v evidenci Republiškega zavoda za zaposlovanje med brezposelnimi osebami na določenem območju ni ustreznega kandidata, ki poleg splošnih izpolnjuje še posebne pogoje, ki jih delodajalec zahteva za sklenitev delovnega razmerja, in je pripravljen sprejeti zaposlitev. Ker iz podatkov spisa izhaja, da sta v evidenci zavoda za zaposlovanje dva ustrezna kandidata, ki izpolnjujeta splošne in posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja v tovarni pohištva na delovnem mestu ... in torej navedeni pogoj za izdajo delovnega dovoljenja v obravnavanem primeru ni izpolnjen, je bila tožnikova prošnja za izdajo osebnega delovnega dovoljenja utemeljeno zavrnjena.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo zaradi razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Dejstvo, da sta v evidenci zavoda za zaposlovanje dva nezaposlena kandidata, ki izpolnjujeta pogoje za delovno mesto in sta ponujeno delo pripravljena sprejeti, ne more biti zadosten razlog za zavrnitev njegove prošnje. Delovno mesto je nezasedeno, podjetje pa je zainteresirano, da prav tožnik ostane na tem delovnem mestu in je tudi podalo izjavo, da ga je pripravljeno zaposliti. Meni, da ni pravično, da zgolj zaradi državljanstva ne more dobiti zaposlitve oziroma vsaj enakopravno konkurirati z drugimi kandidati. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi predloženih upravnih spisov in po proučitvi zadeve sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Tožena stranka se utemeljeno sklicuje na določbo 5. člena zakona o zaposlovanju tujcev (Ur. l. RS, št. 33/92), ki jo je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila. Ker dejansko stanje, kot ga ugotavljata prvostopni organ in tožena stranka izhaja iz podatkov spisa, sodišče ne dvomi v njegovo pravilnost. Tudi tožnik ne navaja konkretnih ugovorov glede ugotovljenega dejanskega stanja. Tožbeni ugovor, da je podjetje zainteresirano za zaposlitev tožnika na prostem delovnem mestu ..., ob jasni zakonski določbi, ki izdajo delovnega dovoljenja veže na pogoj iz 2. odstavka 5. člena, ta pogoj pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen, ne more vplivati na drugačno odločitev v upravnem sporu.

Ker je izpodbijana odločba zakonita, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I).