Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 22.034,76 EUR iz naslova vloženih sredstev (trajnih vlog) v pravno prednico toženke.

2. Pritožbeno sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Zavzelo je stališče, da je bil posel, s katerim je tožnica pridobila trajno vlogo, ničen že po predpisih, ki so veljali v času njegove sklenitve. Posledica ničnosti pa je dolžnost vrnitve tega, kar je bilo prejeto. Ker je toženka prejela zgolj sredstva v obliki zadržanih izplačil delov osebnega dohodka, je morala ta sredstva vrniti v višini in na način, kot ga je določal Zakon o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo (ZLPPOD). V ostalem je bila tožničina trajna vloga nezakonita in na njeni podlagi tožnica ni mogla pridobivati pravic. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo višino revaloriziranega zneska tožničinih plač, vloženih v toženkino pravno prednico in ker je ugotovilo, da je tožnica svojo trajno vlogo prenesla na tretjo osebo v znesku višjem od tistega, do katerega bi bila upravičena, je pritožbeno sodišče zaključilo, da tožnica na dan izdelave otvoritvene bilance pri toženki ni imela trajne vloge, glede katere bi obstajala obveznost vrnitve.

3. Tožnica predlaga dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: ali je Zakon o igrah na srečo (Uradni list SRS, št. 32/80 in 29/86, ZIS) prepovedoval zasebni kapital v podjetjih, ki se ukvarjajo z igrami na srečo, ali mora sodišče ob ugotavljanju ničnosti pravnega posla določno ugotoviti razloge ničnosti ali zadostuje pravna domneva ničnosti iz 48. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju ZLPP) in ali mora sodišče po ugotovitvi ničnosti ugotoviti zakonito stanje oziroma kakšna bi bila zakonita delitev dobička, kdo je bil po ZLPP aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevkov iz naslova oškodovanja družbene lastnine oziroma ali je imela toženka pravno podlago za stornacijo tožničinih trajnih vlog v njenih poslovnih knjigah ter na podlagi katerega postopka, ali lahko sodišče pobota terjatvi iz pravnih poslov pravdnih strank, če toženka ni podala pobotnega ugovora, ali lahko sodišče izvede pobot, ne da bi ugotavljajo pogoje zanj, ali lahko sodišče pobota terjatev iz delovnopravnega razmerja, čeprav tožnica ni dala soglasja, ali za denarne zahtevke iz naslova neizplačanih plač iz obdobja 1989 do 1993 velja obrestna mera po R+ 8%, kot to določa ZLPP (25. in 48.a člen), ali zakonska zamudna obrestna mera, po katerem postopku bi morala biti tožnica obveščena o stornaciji njene trajne vloge in zagotovljeno sodno varstvo: ali na podlagi tožbe Družbenega pravobranilca, ki bi ji bila osebno vročena po določbah ZPP, ali v revizijskem postopku, v katerem bi ji bila po drugem odstavku 48.b člena ZLPP osebno vročena revizijska odločba, do kod segajo meje načela dobre vere in zaupanja v sodni register.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njene odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

6. Glede vprašanj, ki bi ob upoštevanju stališč izpodbijane sodbe in tožničinih navedb v predlogu za dopustitev revizije lahko bila bistvena za odločitev v tem primeru (to so vprašanja pod točkami 1, 2, 3 in 6), je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v sodbi II Ips 104/2011 z dne 9. 6. 2011. Odločitev o vprašanju pod točko 4 ne bi mogla vplivati na odločitev, ker izpodbijana sodba ne temelji na ugotovitvah o obstoju toženkine terjatve, uveljavljene v pobot, vprašanje pod točko 7 pa je presplošno, da bi omogočalo dopustitev revizije.

7. Prav tako v tem primeru ni mogoče dopustiti revizije glede vprašanja pod točko 5, čeprav je bila glede tega vprašanja v zadevi II DoR 197/2011 z dne 8. 9. 2011 revizija že dopuščena. Tožnica v okviru tega vprašanja izpodbija ugotovitev o višini tega, kar je toženka od nje prejela v obliki neizplačanih plač. Vendar tožnica s pritožbo te ugotovitve ni izpodbijala. Zato z vprašanjem, ki se nanaša na ta ugovor, v predlogu za dopustitev revizije ne more uspeti.

8. Ker niso podani pogoji za dopustitev revizije, je bilo treba predlog zavrniti (drugi odstavek 367.c člena ZPP).