Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi.

Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: (1.) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 28.8.2009, opr. št. In 959/2009 in vknjižbo hipoteke za terjatev v višini 10.195,43 EUR s pripadki v korist upnika B. M..

(2.) Proti navedenemu sklepu je vložil pritožbo nasprotni udeleženec – dolžnik M. G.. V pritožbi navaja, da sklep z dne 28.8.2009 še ni pravnomočen in ne more predstavljati podlage za zaznambo izvršbe. Upnik je z zaznambo sklepa pridobil pravico dobiti za svojo terjatev poplačilo iz dela nepremičnine in ima zato vse atribute zastavne pravice. Brez potrebe je sodišče dovolilo še vknjižbo hipoteke in je s tem sodišče odločilo o nečem, o čemer je že bilo odločeno. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

(3.) Na pritožbo je odgovoril upnik M. B. in predlaga njeno zavrnitev.

(4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) Sodišče prve stopnje je zaznambo izvršbe dovolilo na podlagi 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Po tem določilu zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 959/2009 z dne 28.8.2009 (priloga A19) je razvidno, da je izvršilno sodišče izvršbo, ki je bila dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 21.3.2005 (ki je postal pravnomočen 26.5.2005 ), nadaljevalo tudi z novim izvršilnim sredstvom in sicer z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi in sicer pri nepremičnini parc. št. 567/4, vpisani v vl. št. 995 k.o. x last dolžnika G. M. do ½.

(6.) Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. čl. ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo sklepa o izvršbi po 1. odst. 86. čl. ZZK-1 podani.

(7.) Iz priloženega sklepa z dne 28.8.2009 med drugim tudi izhaja, da je bil izdan na podlagi že pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 21.3.2005. Zaznamba izvršbe je poleg tega zgolj prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na nepremičnine (167. čl. ZIZ). Ker se izvršba lahko začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezno izvršilno dejanje ne določa drugače (1. odst. 46. čl. ZIZ), je pritožnikov ugovor v zvezi z nepravnomočnostjo zato povsem brez vsake pravne podlage.

(8.) Neutemeljena je pritožba tudi v delu, ko oporeka vknjižbi hipoteke. Po 2. odst. 87. čl. ZZK-1 ima namreč zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini tudi hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Po 88. čl. istega zakona, zemljiškoknjižno sodišče, če dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo te hipoteke. Sodišče prve stopnje je torej v tem delu ravnalo tako, kot mu nalaga zakon.

(9.) Ker glede na obrazloženo pritožba ni utemeljena, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 3. odst. 161. čl. ZZK-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter obenem dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

(10.) Vprašanje stroškov postopka v ZZK-1 ni urejeno in se zato v zvezi s tem uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). V nepravdnem postopku pa vsak udeleženec trpi svoje stroške (1. odst. 35. člena). Zato mora pritožnica (ne glede na uspeh ali neuspeh s pritožbo) pritožbene stroške nositi sama.