Jedro

Pri izdaji zamudne sodbe sodišče ne izvaja dokaznega postopka, ker se štejejo v tožbi zatrjevana dejstva za priznana. Tako kot pri sodbi, izdani po kontradiktornem postopku, pa mora obrazložiti, katera pravno pomembna dejstva je vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožbi zoper sodbo se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Ker toženec ni odgovoril na tožbo, ki mu je bila pravilno vročena 9. 12. 2014, je sodišče prve stopnje 20. 1. 2015 izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev obstoja služnosti stanovanja na nepremičnini parc. št. 1 k. o. ..., in sicer uporabo v prvem nadstropju spalnice, stranišča s kopalnico, dnevne sobe in soposest kuhinje ter tožencu naložilo v plačilo 606,46 EUR tožnikovih stroškov postopka.

2. Po prejemu zamudne sodbe je toženec predlagal vrnitev v prejšnje stanje in odgovoril na tožbo, podrejeno pa vložil pritožbo zoper sodbo. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

3. Toženec se zoper sklep pritožuje „iz vseh pritožbenih razlogov“, višjemu sodišču predlaga, da ugodi predlogu ali pa razveljavi sklep sodišča prve stopnje in vrne zadevo v ponovno odločanje. Navaja, da trpi za v predlogu zatrjevanimi in večimi drugimi bolezenskimi stanji, zato je predlagal, da sodišče poizve pri njegovi osebni zdravnici o zdravstvenem stanju oziroma kje vse je bil obravnavan. Iz istega razloga je predlagal tudi angažiranje izvedenca medicinske stroke. Sam dopis UKC ... ne more predstavljati podlage za zaključek, kakršnega je sprejelo prvostopenjsko sodišče. Njegovo zdravje peša, pred sodiščem pa se vodi še drug postopek med pravdnima strankama, ki mu povzroča velik napor in stres. Glede na okoliščine mu ne gre šteti v breme, da ni vedel, da ne gre za isto zadevo. Skrbnost strank je treba presojati individualno, pravnega standarda skrbnosti ne gre zlahka jemati, treba ga je razlagati širše in ne zgolj po črki zakona. Kot prava neuka oseba ni prepoznal, da gre za novo tožbo in ob upoštevanju stresa ter obiskovanja zdravstvenih ustanov ter dejstvo, da je star 64 let, je preprosto razumeti, da ne gre za površen odnos, pač pa življenjsko situacijo, ki se mu je zgodila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skladno s prvim odstavkom 116. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je vrnitev v prejšnje stanje mogoča le, če stranka, ki poda predlog za vrnitev v prejšnje stanje, izkaže, da gre za zamudo, ki je pogojevana z nezakrivljenim ravnanjem, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja. Pravni standard upravičenega vzroka za zamudo po ustaljeni sodni praksi predstavljajo takšne okoliščine, ki obstajajo v času zamude in jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti, niti odkloniti, niti jih ni mogoče pripisati strankini krivdi. Prav ima pritožba, da je treba vsebino pravnega standarda napolniti glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Prvostopenjsko sodišče je to storilo.

6. Toženec niti zatrjeval ni, da zdravniških posegov, ki naj bi jih imel v času, ko je tekel rok za odgovor na prejeto tožbo, ni mogel vnaprej predvideti, pa tudi ne, da ves ali vsaj večino časa ni mogel reagirati na prejeto tožbo iz zdravstvenih razlogov. Tudi iz njegove izpovedbe kaj takega ne izhaja. Zato ni bilo razloga, da bi sodišče zasliševalo še zdravnico in postavljalo izvedenca medicinske stroke. Pravilen je zaključek, da ni medicinskega razloga, ki bi tožencu onemogočal vložiti odgovor na tožbo.

7. Pravilen je tudi zaključek o nezadostni skrbnosti toženca. Poleg tožbe je prejel tudi poziv sodišča, naj nanjo odgovori v roku 30 dni. Vsak povprečno skrben človek pisanje sodišča prebere in če česa ne razume, poišče pomoč strokovnjaka. Ob ugotovljenih okoliščinah primera bi toženec to lahko storil. Opravičljiv razlog za zamudo je lahko le nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja.(1) Zamuda ni opravičena, če v danih okoliščinah stranka ni ravnala tako, kot se od nje razumno pričakuje. Že tudi najnižja stopnja krivde – majhna malomarnost ne dopušča vrnitve v prejšnje stanje.

8. V pritožbi zoper sklep uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Tudi nobene uradoma upoštevne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker je toženec oproščen plačila sodne takse, pritožba zoper zamudno sodbo pa je že bila vročena v odgovor tožeči stranki, je višje sodišče odločilo tudi o podredno uveljavljani pritožbi zoper zamudno sodbo. V njej toženec uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da višje sodišče tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da razveljavi zamudno sodbo in zadevo vrne v novo odločanje. Kljub dejstvu nepravočasnega odgovora mora sodišče za izdajo zamudne sodbe določno in obrazloženo podati razloge za svojo odločitev. Ker teh ni podalo, mu je sodišče odreklo pravico do izjave in možnost presojanja pravilnosti uporabljene pravne norme. Izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje nikakršnih razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče je nekritično sledilo tožbi, čeprav ne vsebuje vseh potrebnih navedb. Za priposestvovanje služnosti stanovanja ni dovolj le uporabljati stanovanje oziroma del hiše. Posest mora biti pravična, poštena in pristna, trajati mora po zakonu določen čas. Ker sodišče prve stopnje ni presojalo vseh pogojev za priposestvovanje, je zmotno uporabljeno materialno pravo.

10. Tožnik je na pritožbo odgovoril. Meni, da jo je treba zavreči, ker se je rok za vložitev pritožbe iztekel 9. 2. 2015, vložena pa je bila 10. 2. 2015. 11. Pritožba je utemeljena.

12. Pritožba ni prepozna. Oddana je bila zadnji dan pritožbenega roka, to je 9. 2. 2015, priporočeno na pošto, kar je razvidno iz dohodne štampiljke Okrajnega sodišča v Krškem na list. št. 8 spisa. Če se pošlje vloga priporočeno po pošti, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP).

13. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo zgolj, da toženec kljub pravilni vročitvi tožbe nanjo ni odgovoril, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati in da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ta dejstva pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pri izdaji zamudne sodbe sodišče ne izvaja dokaznega postopka, ker se štejejo v tožbi zatrjevana dejstva za priznana, tako kot pri sodbi, izdani po kontradiktornem postopku, pa mora obrazložiti, katera pravno pomembna dejstva je vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.(2) Ker sodišče prve stopnje ničesar od tega ni navedlo, se sodbe ne da preizkusiti. Podana je kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijano zamudno sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje (354. člen ZPP).

14. V nadaljnjem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče najprej presoditi, ali iz v tožbi navedenih dejstev izhaja pravna posledica, ki jo zasleduje tožeča stranka. Če bo presodilo, da tožba ni sklepčna, bo moralo ravnati po tretjem ali četrtem odstavku 318. člena ZPP.

15. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Prim. sklep VS RS II Ips 495/99. Op. št. (2): Prim. npr. sklep VS RS II Ips 295/2003.7