Jedro

Ker je na dan 30.8.2007 obveznost po računih (ki so podlaga izdanemu plačilnemu nalogu) očitno že zapadla v plačilo in upnik glede datuma, od katerega tečejo zamudne obresti, zahteva kvečjemu manj, obveznost plačila zamudnih obresti, višina obrestne mere in glavnica pa so v izvršilnem naslovu izrecno določene, je razlaga sodišča prve stopnje, da tak izvršilni naslov glede zamudnih obresti ni primeren za izvršbo, preozka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v točki III. (glede zavrnitve predloga glede zamudnih obresti) razveljavi, zadeva pa v razveljavljenem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novi Gorici v večjem delu dovolilo predlagano izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe civilnega sodišča v Frosinonu, Italija, ter potrdila o evropskem izvršilnem nalogu, zavrnilo pa je predlog glede izterjave zakonskih zamudnih obresti od zneska 75.956,32 EUR od dne 30.8.2007 dalje do plačila, ker izvršilni naslov glede obresti ni primeren za izvršbo.

Zoper zavrnilni del sklepa se upnik pritožuje. Navaja, da je bila evropska direktiva 2000/35/ES z dne 29.6.2000 implementirana tako v italijanski kot v slovenski pravni red. Zahtevane zakonite zamudne obresti zato temeljijo na določbah te direktive. V evropskem izvršilnem nalogu, ki je podlaga predmetni izvršbi, je izrecno navedena temeljna obrestna mera 7 % (ki jo določa Evropska banka), poleg tega pa še variabilna obrestna mera, ki pride v poštev, kadar zakonodaja članice določa višjo obrestno mero, ko je minimalno predpisana. V evropskem izvršilnem nalogu ni zato nič kontradiktornega in si je upnik z izpolnitvijo obrazca zagotovil le možnost, da bo v času izvršbe upravičen zahtevati morebitno razliko med temeljno obrestno mero in variabilno obrestno mero. V točki 5.1. pa je jasno navedena glavnica, od katere tečejo obresti. Upnik je zahteval zakonite zamudne obresti od 30.8.2007 dalje, torej celo manj, kot bi jih lahko.

Pritožba je utemeljena.

V tej zadevi izvršilni naslov predstavlja odločba italijanskega sodišča o plačilnem nalogu, potrjena z evropskim izvršilnim nalogom (v nadaljevanju EIN). Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo glede zamudnih obresti zavrnilo, ker naj izvršilni naslov ne bi bil primeren. Po določbi 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. V spornem izvršilnem naslovu so navedeni upnik, dolžnik, vrsta obveznosti (denarna obveznost) in obseg (glavnica v znesku 75.956,32 EUR – točka 5.1. EIN s pripadajočimi zamudnimi obrestmi po obrestni meri, določeni v evropski direktivi št. 2000/35/EU – točka 5.2.). Evropska direktiva (enako kot italijanski predpis D.L.231/02, kakršen je veljal v času izdaje EIN) določa zamudne obresti v višini referenčne obrestne mere Evropske centralne banke, povečane za 7 odstotnih točk. Ker se referenčna obrestna mera spreminja, obrestna mera zamudnih obresti ni fiksna, temveč variabilna (točka 5.2.1. EIN), oboje je nato v EIN tudi razvidno iz točke 5.2.1.2. Tako v odločbi o plačilnem nalogu kot v EIN pa dejansko ni izrecno zapisan datum, od katerega tečejo obresti. Po določbi 4. točke 2. člena Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29.6.2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih pomeni zamuda pri plačilu prekoračenje pogodbenega ali zakonskega plačilnega roka. V obravnavanem primeru je bila odločba o plačilnem nalogu izdana 30.7.2007, upnik pa v predlogu za izvršbo zahteva zamudne obresti od 30.8.2007. Ker je na dan 30.8.2007 obveznost po računih (ki so podlaga izdanemu plačilnemu nalogu) očitno že zapadla v plačilo in upnik glede datuma, od katerega tečejo zamudne obresti, zahteva kvečjemu manj, obveznost plačila zamudnih obresti, višina obrestne mere in glavnica pa so v izvršilnem naslovu izrecno določene, je razlaga sodišče prve stopnje, da tak izvršilni naslov glede zamudnih obresti ni primeren za izvršbo, preozka. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep v delu, v katerem je bil zavrnjen predlog za izvršbo glede zamudnih obresti, razveljavilo, zadevo pa vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče opredeliti, ali so izpolnjeni ostali pogoji za dovolitev izvršbe.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.