Jedro

Pravica do izjave in sodelovanja v postopku je temeljna pravica stranke v postopku, vendar le, če jo stranka izkoristi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 466,65 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

1.Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice), tako da je ugotovilo, da je tožnica lastnica vozila, traktorja Deutz-Fahr Agrotron 120, letnik 2000, v nadaljevanju vozilo (I. točka izreka). Nadalje je razsodilo, da je tožena stranka ( v nadaljevanju toženec) dolžan tožnici prej opisano vozilo izročiti v posest (II. točka izreka) in ji povrniti stroške postopka v znesku 1.546,85 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (III. točka izreka).

2.Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje toženec. V pritožbi navaja, da je traktor pridobil kot kompenzacijo za plačilo za delo, ki ga je opravil za tožnico. Ne drži, da ni poravnal nobenega obroka za traktor, saj je poravnal dva obroka v skupnem znesku 4.000,00 EUR, preostali znesek pa se nanaša na kompenzacijo. Toženec je podpis prodajne pogodbe zavrnil takoj po prejemu, zato do podpisa pogodbe sploh ni prišlo. Toženec ni bil seznanjen s potekom postopka ter ni dobil priložnosti pričati pred sodiščem in predložiti za tožnico obremenjujočih dokazov, s čemer so bile kršene njegove ustavne pravice. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3.Tožnica je na pritožbo odgovorila. V odgovoru na pritožbo se zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6.Opravljen preizkus ni pokazal niti po uradni dolžnosti upoštevnih niti pritožbeno uveljavljanih kršitev določb pravdnega postopka. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, saj so v njej navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni in med seboj niso v nasprotju, sodišče prve stopnje se je v sodbi prav tako opredelilo do vseh pravno relevantnih navedb pravdnih strank, izpodbijano sodbo je zadostno obrazložilo ter na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

7.Pritožbeni očitki o kršitvi pravice toženca do izjave in sodelovanja v postopku, kar bi predstavljalo kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niso utemeljeni. Ne drži, da toženec ni bil seznanjen s potekom postopka pred sodiščem prve stopnje in da ni imel možnosti predložiti dokazov. Iz izpisov "sledenje pošiljk" iz sistema Pošte Slovenije d. o. o. na l. št. 21-23 spisa je razvidno, da so bila tožencu pravilno, skladno s 141. členom ZPP, vročena vsa sodna pisanja. Tožencu je bila najprej pravilno vročena tožba s pozivom, naj odgovori na tožbo (l. št. 21 spisa). V omenjenem pozivu je sodišče toženca (med drugim) izrecno opozorilo, da mora odgovoru na tožbo priložiti listine in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljalo dejstva, ki jih navaja v odgovoru na tožbo (drugi odstavek 2. točke poziva). Kljub temu, da je toženec nato odgovor na tožbo (pravočasno) vložil, pa odgovoru na tožbo ni priložil nobenih listin, niti ni predlagal izvedbe nobenih dokazov, s katerimi bi se mogla ugotavljati dejstva, ki jih navaja v odgovoru na tožbo. Toženec je v odgovoru na tožbo zapisal, da (vezano na dogovor o kompenzaciji) obstajajo dokazi, ki jih bo sodišču posredoval tekom postopka, ampak tega ni storil. Toženec je bil tudi pravilno vabljen na narok za glavno obravnavo dne 12. 11. 2024 (l. št. 23 spisa), vendar se naroka za glavno obravnavo ni udeležil, svojega izostanka pa ni opravičil.

8.Pravica do izjave in sodelovanja v postopku je temeljna pravica stranke v postopku, vendar le, če jo stranka izkoristi. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi tožencu omogočilo, da se pisno izjavi o vseh navedbah in dokazih tožnice, da poda svoje navedbe in dokaze, kot tudi da se udeleži naroka za glavno obravnavo, na katerem bi mogel izvrševati svojo pravico do izjave. Toženec je ostal pasiven in nobene od opisanih možnosti (z izjemo podaje odgovora na tožbo) ni izkoristil. Ker je imel toženec v vseh fazah postopka možnost sodelovanja v postopku, a te možnosti izključno iz razlogov na svoji strani ni izkoristil, sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9.Tožnica s tožbo zahteva ugotovitev lastninske pravice na vozilu in izročitev vozila v posest. Zatrjuje in dokazuje, da sta pravdni stranki za vozilo sklenili prodajno pogodbo, da je tožnica vozilo izročila tožencu, toženec pa tudi po tem, ko mu je tožnica za to dala dodatni rok, obveznosti plačila kupnine ni izpolnil.

10.Materialnopravno podlago tožbenega zahtevka predstavljajo določbe Obligacijskega zakonika (OZ) o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve. Če dolžnik kljub dodatnemu roku za izpolnitev obveznosti svoje obveznosti ne izpolni, je pogodba razvezana po samem zakonu (tretji odstavek 105. člena v zvezi s prvim odstavkom 104. člena OZ), stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, pa ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala (drugi odstavek 111. člena OZ).

11.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta stranki sklenili prodajno pogodbo, da je tožnica svojo zavezo (izročitev vozila) izpolnila, toženec pa svoje zaveze (plačila kupnine) tudi po dodatnem pozivu tožnice ni (v celoti) izpolnil. O slednjem ima izpodbijana sodba ustrezne razloge v 11. in 12. točki obrazložitve in jih sodišče druge stopnje v celoti povzema kot pravilne.

12.Toženec v pritožbi ponavlja svoje navedbe glede kompenzacije, ki jih je podal že v odgovoru na tožbo, pri čemer se z natančno in skrbno obrazloženimi razlogi sodišča prve stopnje, zakaj ne verjame, da je tožnica tožencu traktor izročila v okviru kompenzacije, konkretno in vsebinsko ne sooči. V izogib ponavljanju, sodišče druge stopnje v celoti povzema pravilne zaključke sodišča prve stopnje iz 13. točke obrazložitve.

13.Upoštevaje vse navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14.V skladu s 165. členom v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP je toženec dolžan povrniti tožnici stroške pritožbenega postopka, in sicer nagrado za odgovor na pritožbo v višini 625 točk (tar. št. 22/1 Odvetniške tarife - OT) ter 2% materialne stroške v višini 12,50 točk (tretji odstavek 11. člena OT), kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 382,50 EUR oz. skupaj z 22% DDV 466,65 EUR. V primeru zamude z izpolnitvijo obveznosti, je toženec dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti (378. člen OZ), ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do prenehanja obveznosti.

Zveza: